Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

171 - 180 / 280
Na začetekNa prejšnjo stran14151617181920212223Na naslednjo stranNa konec
171.
172.
Janko Potočnik : 1931-2018
Hubert Dolinšek, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, gozdarji, biografije
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1167; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (62,66 KB)

173.
Po sledeh Lovrenca Pleška, absolventa prve slovenske gozdarske šole v Snežniku
Tomaž Kočar, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, gozdarji, biografije
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1274; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (103,86 KB)

174.
Gozdarska tekmovanja v zimi 2018
Janez Konečnik, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, gozdarska tekmovanja, smučanje
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1031; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (155,25 KB)

175.
O prednostih in pasteh lesene gradnje na delavnici
Tina Drolc, 2018

Ključne besede: les, leseni objekti, novogradnje, obnova objektov
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (75,38 KB)

176.
Začetek projekta ROSEWOOD
Jožica Gričar, Polona Hafner, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, les, mednarodni projekti, Rosewood, gozdarji
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1318; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (78,78 KB)

177.
178.
Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin
Domen Oven, 2018

Povzetek: Razmah satelitske tehnologije, laserskega skeniranja in računalniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih omogočajo uporabo novih metod za prepoznavanje invazivnih rastlinskih vrst. Slednje vplivajo na ohranjenost ekosistemov, saj podirajo vzorce obnašanja med organizmi, zmanjšujejo biodiverziteto in hkrati povzročajo ekonomsko škodo. Tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov (ortofoto, multispektralni, hiperspektralni posnetki in lidarski podatki) omogočajo proučevanje vegetacije na večji prostorski ravni ter so tako uporabni za prepoznavanje invazivnih rastlin in za izdelavo napovednih modelov njihovega razširjanja. Invazivne rastline od domorodnih lahko ločimo na podlagi fenoloških, spektralnih in strukturnih lastnosti. Metode strojnega učenja so ene izmed pogostejših metod, ki so v rabi za prepoznavanje invazivnih rastlin na podlagi daljinsko zajetih podatkov. Uspešno prepoznavanje je v največji meri odvisno od lastnosti posnetkov in opazovanih rastlin. Daljinsko pridobljeni podatki omogočajo spremljanje časovne in prostorske dinamike razširjanja invazivnih organizmov, kar je ključno pri ocenjevanju potencialnega prostorskega širjenja posameznih invazivnih vrst in pri njihovem upravljanju ter posledično za sprejemanje odločitev načrtovalcev in okoljevarstvenikov. V članku so predstavljane najpogostejše lesnate invazivke in njihova razširjenost v Sloveniji, metode klasifikacij daljinskega zaznavanja invazivk, uspešnost prepoznavanja posameznih metod ter prednosti in slabosti daljinskega zaznavanja invazivnih rastlin.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, invazivne rastline, satelitski posnetki, multispektralni posnetki, lasersko skeniranje
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1894; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (302,96 KB)

179.
Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki Muri
Boštjan Mali, Danilo Belak, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2018

Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami.
Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 1463; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (354,73 KB)

180.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh