Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Osip iglic zelenega bora (Meloderma desmazieri)
Nikica Ogris, 2019

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (176,19 KB)

2.
Azijski hrastov kozliček (Massicus radei)
Maarten De Groot, 2019

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (177,41 KB)

3.
Odprt dostop : obveza za avtorje, priložnost za bralce in izziv za knjižničarje
Maja Peteh, 2019

Ključne besede: odprt dostop
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (68,50 KB)

4.
5.
6.
7.
Projekt ECO KARST: ZA naravo, ZA ljudi
Ana Bordjan, 2019

Ključne besede: zavarovana območja, raziskovalni projekti, gozdarstvo, ekologija
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (260,31 KB)

8.
Josip Ressel - gozdar in izumitelj
Mitja Cimperšek, 2019

Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet.
Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (241,92 KB)

9.
Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji
Špela Ščap, Darja Stare, 2019

Povzetek: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (225,82 KB)

10.
Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma
Milan Kobal, Aleš Benčina, 2019

Povzetek: Na območju GGE Snežnik smo ocenili poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje smo posneli z laserskim skeniranjem novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programih ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz let 2013 in 2014. Tako smo ugotovili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo ugotovili naslednje: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane kot jelke (p < 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p < 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p < 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p > 0,05).
Ključne besede: lasersko skeniranje, žled, poškodovanost gozdov, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (384,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh