Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 330
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
In memoriam Dr. Živko Košir (1927-2020)
Franc Perko, 2021

Ključne besede: nekrolog
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (134,59 KB)

3.
BFestival
Tina Drolc, 2021

Ključne besede: propaganda, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (117,95 KB)

4.
Zaslužni profesor dr. dr. h.c. Nikolaj Torelli
Tina Drolc, 2021

Ključne besede: zaslužni profesorji, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (117,95 KB)

5.
Izboljšanje kakovosti slovenske gozdno-lesne verige
Miha Humar, 2021

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalno delo, lesarstvo, gozdno-lesna veriga
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (82,81 KB)

6.
7.
Prostorska analiza naravnih plezališč v Sloveniji
Milan Kobal, Karin Rutar, 2021

Povzetek: Plezanje v naravnih plezališčih postaja čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, vedno več plezalcev pa pomeni vse večje obremenitve naravnih plezališč. V Sloveniji je trenutno registriranih 92 naravnih plezališč, vendar na njihovem območju ni sistematično zbranih in poenotenih podatkov o rabi tal, lastništvu zemljišč ter poudarjenosti funkcij gozdov, zlasti rekreacijske. V članku je bila lega plezališč določena s pomočjo terenskega ogleda ter na podlagi podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Podatki o legi plezališč so bili združeni z rabo tal, lastniško strukturo območij plezališč in s karto funkcij gozdov na območju. Analize kažejo, da je 88,5 % plezališč v gozdovih, od katerih jih je 76,5 % v zasebni lasti. Plezališča, ki so v gozdovih s poudarjeno prvo stopnjo rekreacijske funkcije, so na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da gozdovi v okolici naravnih plezališč niso prepoznani kot gozdovi s poudarjeno rekreacijsko funkcijo. Zato predlagamo, da se na območju gozdov, kjer so naravna plezališča, ponovno ovrednoti funkcije gozda.
Ključne besede: naravna plezališča, Slovenija, raba tal, lastništvo zemljišč, poudarjenost rekreacijske funkcije
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (221,00 KB)

8.
Spremljanje koncentracije askospor glive Eutypella parasitica
Tine Hauptman, 2021

Povzetek: Gliva Eutypella parasitica izvira iz Severne Amerike in povzroča bolezen, imenovano javorov rak. V Sloveniji so jo prvič našli leta 2005, zdaj je razširjena po vsej državi, izkoreninjenje bolezni ni več mogoče. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni in zmanjšali število novih okužb, je treba okužena drevesa posekati. Pri tem velja navodilo, da okuženi del debla izrežemo vsaj 50 cm nad rano in pod njo, izrezani del pa nato na mestu sežgemo ali pa položimo na gozdna tla tako, da je rakava rana usmerjena proti tlom. Učinkovitost slednjega ukrepa smo želeli preverjati s spremljanjem koncentracij askospor glive E. parasitica v zraku, pred izvedenim ukrepom in po njem. Spremljanje ni bilo uspešno, tako da učinkovitosti ukrepa ne moremo potrditi. V prispevku predstavljamo metode spremljanja in razpravo o morebitnih razlogih za neuspešno lovljenje askospor glive E. parasitica.
Ključne besede: javorov rak, Eutypella parasitica, monitoring, volumetrični vzorčevalnik, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (392,15 KB)

9.
Preverjanje uporabnosti modela SiWaWa za simuliranje razvoja čistih bukovih in smrekovih enomernih sestojev v Sloveniji
Matija Klopčič, 2021

Povzetek: Modeli razvoja gozdov napovedujejo razvoj dreves in gozdnih sestojev glede na drevesne, sestojne, rastiščne in gozdnogospodarske dejavnike. Zaradi kompleksne narave gozdnih ekosistemov in dolgih proizvodnih ciklov je modeliranje razvoja gozdov pomemben sestavni del upravljanja gozdov. Sestojni modeli so bili prepoznani kot primerni za podporo odločanju pri upravljanju z gozdovi. Primer takega modela je švicarski model SiWaWa, ki smo ga preizkusili v pričujoči raziskavi. Na štirih vzorcih po 50 stalnih vzorčnih ploskev v negospodarjenih in gospodarjenih čistih bukovih in čistih smrekovih enomernih sestojih smo izvedli simulacije razvoja gozdov za obdobje 10 let, nato pa smo primerjali dejanske vrednosti in modelske napovedi za sestojno temeljnico G, število dreves N in srednje temeljnični premer Dg. Napovedovanje razvoja čistih bukovih gozdov je bilo zadovoljivo točno; v negospodarjenih sestojih je celotna napaka RMSE za sestojno temeljnico znašala 2,35 m2 /ha, v gospodarjenih sestojih pa 3,42 m2/ha ob upoštevanju le posekanih dreves in 4,35 m2/ha ob upoštevanju celotne mortalitete. Enako ne moremo trditi za napovedovanje razvoja čistih smrekovih sestojev. Pri slednjih so bile mere točnosti znatno slabše, saj so RMSE za napovedano sestojno temeljnico znašali 8,94 m2/ha za negospodarjene in 6,13 m2/ha ter 6,11 m2/ha za gospodarjene sestoje ob upoštevanju poseka oziroma celotne mortalitete. Model SiWaWa, ki je parametriziran za švicarske gozdove, se zdi uporaben za simuliranje razvoja čistih bukovih gozdov brez simuliranega ukrepanja (poseka) ali z njim. Zanesljive simulacije razvoja čistih smrekovih sestojev pa model zaenkrat še ne omogoča.
Ključne besede: model razvoja gozdov, gozdni sestoj, gozdna inventura, simulacije razvoja gozdov, sestojna temeljnica, število dreves, srednje temeljnični premer
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (426,06 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh