Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

751 - 760 / 4596
Na začetekNa prejšnjo stran72737475767778798081Na naslednjo stranNa konec
751.
Najpogostejše bolezni dojk in njihove mamografske značilnosti
Breda Jančar, Igor Kocijančič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Radiološki inženir, ki se ukvarja z mamografsko diagnostiko, potrebuje osnovnoznanje o boleznih dojk. To je zlasti pomembno pri dodatnih slikovnih diagnostičnih postopkih, ki zahtevajo timski pristop. Zato so v sestavku na kratko opisane najpogostejše bolezni dojk s poudarkom na njihovih mamografskihznačilnostih.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (381,17 KB)

752.
Mamografski videz normalne dojke
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 234; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

753.
Anatomija in histologija dojke
Raja Gošnak Dahmane, Andrej Cör, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Dojki (mammae) sta parni kožni žlezi. Pri moškem ostaneta rudimentarni vse življenje, pri ženskah pa sta nerazviti pred puberteto, po puberteti rasteta in se diferencirata, najbolj sta razviti v zadnjih mesecih nosečnosti in med laktacijo ter usahneta po menopavzi. Dojka je zgrajena iz žleznega parenhima in vezivne strome ter interlobularnega maščobnega tkiva. Sestavlja jo 15 do 25lobusov. Vsak lobus predstavlja sestavljeno alveolarno žlezo z mlečnim izvodilom. Histološka slika dojke je drugačna v različnih starostnih obdobjih ženske, poleg tega pa se histološka slika spreminja pri ženskah v rodnem obdobju tudi med mesečnim ciklusom. Posebej pomembno za razumevanje zasevanja tumorjev je poznavanje limfne drenaže dojke.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

754.
Zakon o merilih kakovosti pri mamografiji
Damijan Škrk, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V Združenih državah Amerike so oktobra 1992 sprejeli Zakon o merilih kakovostipri mamografiji. Zakon, ki je postavil temelje kakovostni mamografskidejavnosti, predpisuje postopke, s katerimi ustanove skrbijo za skladnost z merili kakovosti, in način pridobitve dovoljenja za opravljanje mamografske dejavnosti. Ministrstvo za zdravje, ki je pristojno za izvajanje določil zakona, je pooblastilo Urad za hrano in zdravila za implementacijo zakona, izdajanje soglasij za delo pooblaščenih teles, ki preverjajo kakovost mamografske dejavnosti in izdajo dovoljenj za opravljanje mamografske dejavnosti. Članek želi predstaviti obseg in cilje Zakona o merilih kakovosti pri mamografiji, ki bi jih lahko uporabljali kot vodilo pri pripravi mamografskih meril kakovosti v Sloveniji.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (304,73 KB)

755.
Vsakodnevna kontrola kakovosti mamografij
Urban Zdešar, Sebastjan Korat, Zvonko Krajnc, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Preverjanje kakovosti v mamografiji, kot ga poznajo razvite države, je v Sloveniji šele na začetku. Gre za preproste meritve, s katerimi določamo vrednosti parametrov, ki vplivajo na kakovost mamografskih slik in dozo. Prispevek opisuje zasnovo programa preverjanja kakovosti, ki ga izvajajo na radiološkem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prvi rezultati programabodo pomagali predvsem razumeti razliko med normalnim spreminjanjem delovanja opreme in večjimi neujemanji in trendi. Prav pravočasno zaznavanje takšnih sprememb je glavni namen preverjanja kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (454,67 KB)

756.
Naše izkušnje z dnevno kontrolo razvijanja filmov
Gregor Novak, Zvonko Kranjc, Sebastjan Korat, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Izvajanje kontrole kakovosti se je na Onkološkem inštitutu začelo z letom 2000. Njen namen je bil dvigniti raven obdelave filmov in odkriti napake v obdelavi filmov še preden bi te utegnile pomembneje vplivati na kakovost mamogramov. V naslednjem sestavku je na kratko opisan postopek določitve počrnitvene krivulje in parametrov s katerimi dnevno spremljamo kakovost obdelave filmov. Priložena je tudi tabela s pomočjo katere lahko prepoznamo vzroke morebitnih sprememb in jih odpravimo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (256,76 KB)

757.
Zagotavljanje kakovosti pri razvijanju mamogramov
Lucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Ekipa, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji, mora dobro poznati uporabo senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti razvijanja filmov. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so nujne za razumevanje programa zagotavljanja kakovosti in spremljanja parametrov učinkovitosti pri razvijanju mamografskih filmov.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (404,12 KB)

758.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (810,89 KB)

759.
Tehnologija mamografij
Lucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografija je specialna radiografska preiskava katere namen je diagnostika karcinoma dojke. S tehnične plati mora zagotoviti dobro kontrastno ločljivost sprememb v mehkih tkivih, dobro prostorsko ločljivost mikrokalcinacij in kontur nasploh (robovi, spikule); to dosežemo kadar je radiografski šum dovoljnizek, da v sliki ne zabriše teh podrobnosti morfološke vsebine.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (318,02 KB)

760.
Slikanje dojke in kontrola kakovosti
Nevenka Kofljač, 2001, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (23,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.9 sek.
Na vrh