731. Anatomija in histologija dojkeRaja Gošnak Dahmane, Andrej Cör, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Dojki (mammae) sta parni kožni žlezi. Pri moškem ostaneta rudimentarni vse življenje, pri ženskah pa sta nerazviti pred puberteto, po puberteti rasteta in se diferencirata, najbolj sta razviti v zadnjih mesecih nosečnosti in med laktacijo ter usahneta po menopavzi. Dojka je zgrajena iz žleznega parenhima in vezivne strome ter interlobularnega maščobnega tkiva. Sestavlja jo 15 do 25lobusov. Vsak lobus predstavlja sestavljeno alveolarno žlezo z mlečnim izvodilom. Histološka slika dojke je drugačna v različnih starostnih obdobjih ženske, poleg tega pa se histološka slika spreminja pri ženskah v rodnem obdobju tudi med mesečnim ciklusom. Posebej pomembno za razumevanje zasevanja tumorjev je poznavanje limfne drenaže dojke.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
732. Zakon o merilih kakovosti pri mamografijiDamijan Škrk, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V Združenih državah Amerike so oktobra 1992 sprejeli Zakon o merilih kakovostipri mamografiji. Zakon, ki je postavil temelje kakovostni mamografskidejavnosti, predpisuje postopke, s katerimi ustanove skrbijo za skladnost z merili kakovosti, in način pridobitve dovoljenja za opravljanje mamografske dejavnosti. Ministrstvo za zdravje, ki je pristojno za izvajanje določil zakona, je pooblastilo Urad za hrano in zdravila za implementacijo zakona, izdajanje soglasij za delo pooblaščenih teles, ki preverjajo kakovost mamografske dejavnosti in izdajo dovoljenj za opravljanje mamografske dejavnosti. Članek želi predstaviti obseg in cilje Zakona o merilih kakovosti pri mamografiji, ki bi jih lahko uporabljali kot vodilo pri pripravi mamografskih meril kakovosti v Sloveniji.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 54
Celotno besedilo (304,73 KB) |
733. Vsakodnevna kontrola kakovosti mamografijUrban Zdešar, Sebastjan Korat, Zvonko Krajnc, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Preverjanje kakovosti v mamografiji, kot ga poznajo razvite države, je v Sloveniji šele na začetku. Gre za preproste meritve, s katerimi določamo vrednosti parametrov, ki vplivajo na kakovost mamografskih slik in dozo. Prispevek opisuje zasnovo programa preverjanja kakovosti, ki ga izvajajo na radiološkem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prvi rezultati programabodo pomagali predvsem razumeti razliko med normalnim spreminjanjem delovanja opreme in večjimi neujemanji in trendi. Prav pravočasno zaznavanje takšnih sprememb je glavni namen preverjanja kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 202; Prenosov: 60
Celotno besedilo (454,67 KB) |
734. Naše izkušnje z dnevno kontrolo razvijanja filmovGregor Novak, Zvonko Kranjc, Sebastjan Korat, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izvajanje kontrole kakovosti se je na Onkološkem inštitutu začelo z letom 2000. Njen namen je bil dvigniti raven obdelave filmov in odkriti napake v obdelavi filmov še preden bi te utegnile pomembneje vplivati na kakovost mamogramov. V naslednjem sestavku je na kratko opisan postopek določitve počrnitvene krivulje in parametrov s katerimi dnevno spremljamo kakovost obdelave filmov. Priložena je tudi tabela s pomočjo katere lahko prepoznamo vzroke morebitnih sprememb in jih odpravimo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 54
Celotno besedilo (256,76 KB) |
735. Zagotavljanje kakovosti pri razvijanju mamogramovLucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Ekipa, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji, mora dobro poznati uporabo senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti razvijanja filmov. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so nujne za razumevanje programa zagotavljanja kakovosti in spremljanja parametrov učinkovitosti pri razvijanju mamografskih filmov.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 40
Celotno besedilo (404,12 KB) |
736. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 42
Celotno besedilo (810,89 KB) |
737. Tehnologija mamografijLucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografija je specialna radiografska preiskava katere namen je diagnostika karcinoma dojke. S tehnične plati mora zagotoviti dobro kontrastno ločljivost sprememb v mehkih tkivih, dobro prostorsko ločljivost mikrokalcinacij in kontur nasploh (robovi, spikule); to dosežemo kadar je radiografski šum dovoljnizek, da v sliki ne zabriše teh podrobnosti morfološke vsebine.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 55
Celotno besedilo (318,02 KB) |
738. |
739. 1. Šola maligne utesnitve hrbtenjače : [strokovno srečanje]2023, ni določena Povzetek: Izidi zdravljenja maligne utesnitve hrbtenjače (MUH) v Sloveniji trenutno niso najboljši. Obravnava bolnikov je kompleksna, multidisciplinarna in večnivojska. Takoj ko bolnik zazna znake MUH, mora stanje prepoznati zdravnik družinske medicine, hitro ukrepati ter ga napotiti na nevrološki pregled oziroma k lečečemu onkologu. Namen 1. Šole maligne utesnitve hrbtenjače je, da se zdravniki, ki sodelujemo pri prepoznavi in zdravljenju MUH pogovorimo o trenutnem stanju obravnave in vseh dilemah, ki jih imamo.
Ključne besede: maligna utesnitev
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
740. Predlog nove klasifikacije kožnih limfomovSergio Chimenti, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Dosedanje klasifikacije kožnih limfomov (npr. Kielska) so temeljile na njihovih histoloških značilnostih in niso razlikovale med primarnimi in sekundarnimi kožnimi limfomi, zaradi česar imajo majhno praktično vrednost. Nova klasifikacija kožnih limfomov zato temelji na kombinaciji kliničnih, histoloških, imunohistokemičnih in genetskih kriterijev in daje smernice za zdravljenje vsakega posameznega bolnika. Limfome razvršča najprej na T- in B-celične, nato pa glede na potek in prognozo na indolentno, intermediarno, agresivno ter provizorično skupino.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 45
Celotno besedilo (314,62 KB) |
