4471. Bolečina po operaciji raka dojk : rezultati raziskave med bolnicami na Onkološkem inštitutu v LjubljaniSlavica Lahajnar, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preživetje bolnic z invazivnim rakom dojk (RD) se ob povečevanju deleža omejene bolezni in z novim načinom zdravljenja tudi v Sloveniji postopno izboljšuje. Sodobno kirurško zdravljenje RD zagotavlja zanesljivo in dokončno diagnozo, popolno lokalno odstranitev bolezni in optimalen estetski rezultat. Po operaciji imajo lahko bolnice z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi, v manjši meri pa tudi tiste z biopsijo prve bezgavke, več poznih posledic – neboleče senzorične motnje ali kronično bolečino v predelu operirane dojke, v pazduhi in na notranji strani nadlahti, omejeno gibljivost v rami in otekanje roke na operirani strani; to občutijo tudi več mesecev po operaciji. Med bolnicami, ki so bile operirane na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, koliko jih po operaciji RD doživlja kronično bolečino, to namreč v Sloveniji še ni bilo znano. Zanimala nas je razlika v pogostosti bolečine med bolnicami z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi in tistimi z biopsijo prve bezgavke. Glede na izkušnje iz ambulante za zdravljenje bolečine na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo pričakovali, da zdravniki kronične bolečine po operaciji RD ne zdravijo; če pa jo, zdravljenje ni ustrezno. Dvesto bolnicam z RD, ki so bile operirane na Onkološkem inštitutu pred več kot 6 meseci, 100 z biopsijo bezgavke in 100 z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi, smo poslali vprašalnike o nebolečih senzoričnih motnjah, kronični bolečini, omejeni gibljivosti in otekanju roke na operirani strani. Analizirali smo odgovore 174 bolnic, 86 z biopsijo bezgavke in 88 z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi. Od vseh bolnic jih je 80,5 % imelo eno ali več poznih posledic po operaciji RD. Bolečina je bila najpogostejša pozna posledica in tista, ki je bolnice največkrat precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih. Bolnice z bolečino so imele v primerjavi s tistimi brez nje večkrat omejeno gibljivost v rami in otekanje roke ali pa kar vse tri pozne posledice hkrati. Bolnice z biopsijo bezgavke so po operaciji RD redkeje navajale pozne posledice, predvsem zatekanje roke. Manjkrat so imele tudi bolečino, ki jih je precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih, razpoloženju, hoji, običajnih opravilih, odnosih z ljudmi, spanju in uživanju življenja, kot bolnice z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi. Večkrat so imele blago bolečino. Pri mlajših bolnicah z odstranjenimi bezgavkami je bila po operaciji RD verjetnost za nastanek kronične bolečine večja. Več kot 60 % bolnic je bolečino ocenilo kot srednje močno ali močno in več kot polovico bolnic je bolečina precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih, razpoloženju, hoji, običajnih opravilih, odnosih z ljudmi, spanju in uživanju življenja. Kljub temu so za lajšanje bolečine največkrat jemale neopioidne analgetike. Samo dve bolnici sta se zdravili v naši ambulanti za zdravljenje bolečine. Tretjina bolnic ni bila seznanjena z možnostjo, da po operaciji RD nastane kronična bolečina.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3064; Prenosov: 671
 Celotno besedilo (465,89 KB) |
4472. Zaviralci angiogeneze v zdravljenju možganskih tumorjevJanja Ocvirk, 2009, strokovni članek Povzetek: Maligni gliomi so po histologiji in po odgovoru na zdravljenje heterogena skupina možganskih tumorjev. Standardno zdravljenje glioblastomov je kombinacija obsevanja in konkomitantne kemoterapije s temozolomidom. Antiangiogena strategija predstavlja nov pristop v zdravljenju malignih gliomov, saj so to zelo dobro ožiljeni tumorji. Predklinični podatki kažejo, da je rast teh tumorjev močno odvisna od nastajanja novih žil, te pa spodbujajo dejavniki, ki jih izloča tumor, med njimi tudi endotelni žilni rastni dejavnik (VEGF). Bevacizumab je humanizirano monoklonsko protitelo, ki veže VEGF in je dokazano učinkovit pri številnih solidnih tumorjih. V monoterapiji ali v kombinaciji s citostatiki je učinkovit tudi v zdravljenju glioblastomov, kar so pokazali rezultati kliničnih raziskav. Skupaj z učinkovitostjo zdravljenja se izboljšajo kognitivne funkcije, zmanjša se potreba po kortikosteroidih in izboljša se kakovost življenja. Bevacizumab predstavlja novo možnost zdravljenja bolnikov, pri katerih se glioblastom ponovi oz. napreduje.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3194; Prenosov: 597
Celotno besedilo (443,02 KB) |
4473. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3108; Prenosov: 860
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4474. Zdravljenje metastatskega malignega melanoma z vemurafenibom : klinični primerMarko Boc, Nina Boc, Tanja Mesti, Martina Reberšek, 2013, strokovni članek Ključne besede: maligni melanom, metastaze, zdravljenje, vemurafenib, tarčna zdravila
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3315; Prenosov: 867
Celotno besedilo (382,04 KB) |
4475. Določanje mutacij v genih c-KIT in PDGFRA pri bolnikih z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMarina Grgić, Srdjan Novaković, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje mutacij v protoonkogenih c-KIT in PDGFRA z metodo neposrednega sekvenciranja. Uporaba zaviralcev tirozin kinaz za zdravljenje bolnikov z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorji (GIST) je omogočila uspešnejše zdravljenje. Na izbiro najustreznejšega zdravila za bolnike z GIST vplivajo aktivacijske mutacije v genih c-KIT in PDGFRA. Mutacije v navedenih genih najdemo pri približno 90 % bolnikov z GIST. Večina izmed teh mutacij omogoči dober odgovor na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz (npr. imatinibom v prvi liniji zdravljenja), nekatere izmed mutacij pa povzročijo neodzivnost bolnika na zdravljenje. Pogosto se pojavijo tudi sekundarne mutacije, ki kljub prvotnemu dobremu odgovoru na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz povzročijo neodzivnost bolnika na prvotno zdravilo. V tem primeru je treba izbrati drugo vrsto zaviralca tirozin kinaz (npr. sunitinib, sorafenib, nilotinib). Poznavanje mutacijskega statusa genov c-KIT in PDGFRA predstavlja pomemben podatek za zdravnika pri izbiri ustreznega zdravljenja za posameznega bolnika.
Ključne besede: rak prebavil, mutacije, geni, testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3072; Prenosov: 799
Celotno besedilo (492,46 KB) |
4476. |
4477. |
4478. Ali imajo tarčna zdravila svoje mesto v radiokemoterapiji tumorjev prebavil?Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3054; Prenosov: 752
Celotno besedilo (398,59 KB) |
4479. |
4480. |
