Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Prehrana za bolnike s težavami pri požiranju - disfagijo
Eva Peklaj, Brigita Avramović Brumen, 2017

Povzetek: Težave s požiranjem so resen problem, ki lahko vodi v življenjsko ogrožajočo podhranjenost. Če se omenjene težave pojavijo, vam priporočamo, da na to opozorite vašega zdravnika, ki vam bo lahko predpisal ustrezno prehransko podporo (prehranski dodatek, svetovanje pri dietetiku ipd.). Kljub morebitnim težavam pri požiranju je pomembno, da s prehrano zagotovite zadosten vnos hranil in s tem vzdržujete svojo telesno težo.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (723,07 KB)

3.
4.
Prehrana po delni ali popolni odstranitvi želodca
Denis Mlakar-Mastnak, Eva Justin, 2017

Povzetek: Po operaciji želodca mora biti prehrana energijsko in beljakovinsko dovolj bogata, da prepreči ali ustavi hujšanje, ter pravilne sestave, da prepreči ali omili dumping sindrom. Dumping sindrom združuje težave, ki se pojavijo zaradi zmanjšane prostornine želodca ali njegove popolne odstranitve. Pri tem je prehod hrane v črevo pospešen ali neposreden (takojšen) in zato lahko pride do motenj v prebavi ter vsrkavanju hranil v črevesju. Kmalu po zaužitem obroku se lahko pojavi neprijeten občutek polnosti v trebuhu, napihnjenost trebuha, trebušni krči, driska, hitro bitje srca, občutek šibkosti, mrzel znoj (predvsem na čelu), lahko tudi občutek toplote ali mrazenja ter včasih napadi rdečice. Vse to lahko spremljata tudi tiščanje in bolečina v žlički ter kasneje padec krvnega sladkorja - hipoglikemija.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (438,83 KB)

5.
Prehrana pri kolostomi
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2017

Povzetek: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na debelem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je na zunanjo površino trebuha izpeljana odprtina debelega črevesa, govorimo o kolostomi.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Prehrana in vnos tekočine pri ileostomi
Denis Mlakar-Mastnak, Urška Jelenko, 2017

Povzetek: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na tankem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je izpeljana odprtina tankega črevesa v predelu ileuma, govorimo o ileostomi. Ko je debelo črevo odstranjeno v celoti, govorimo o trajni ileostomi. Ko pa je debelo črevo le za določen čas izključeno iz prebave govorimo o začasni ileostomi.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (969,90 KB)

7.
Druga šola pljučnega raka
Karmen Stanič, Martina Vrankar, 2017

Povzetek: Združenje za radioterapijo in onkologijo pri SZD in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) sta 30.9.2016 na OI organizirala enodnevno šolo pljučnega raka, namenjeno sodelovanju različnih zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo in sodelujejo pri zdravljenju te težke bolezni. Preko sto udeležencem je predavalo kar 21 strokovnjakov iz različnih področij.
Ključne besede: radioterapija, rak pljuč, izobraževanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (62,80 KB)

8.
Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017
Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017

Povzetek: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor.
Ključne besede: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (227,34 KB)

9.
Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitnice
Nikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017

Povzetek: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (278,17 KB)

10.
Radioterapija sekundarnih tumorjev jeter
Ivica Ratoša, Jasna But Hadžić, 2017

Povzetek: Sekundarni tumorji jeter, med njimi zasevki tumorjev gastrointestinalnega trakta, raka dojk in pljuč pogosto povzročajo simptome, ki niso obvladljivi s sistemskim zdravljenjem. V primeru difuznih jetrnih zasevkov lahko z obsevanjem celotnih jeter hitro, učinkovito in z majhnimi stroški dosežemo dobro paliacijo simptomov z blagimi neželenimi učinki. Ko je zasevkov manj in je tudi obseg bolezni v telesu manjši, lahko pri izbranih bolnikih z dodatnim lokalnim (ablativnim) zdravljenjem jetrnih zasevkov dosežemo izboljšanje časa do progresa bolezni in celokupnega preživetja. V nadaljevanju prispevka sta opisana radiacijska poškodba jeter in obsevanje jeter z različnimi radioterapevtskimi tehnikami, med katerimi izberemo najustreznejšo glede na obseg bolezni, velikost jetrnih zasevkov, simptome, laboratorijske izvide in stanje zmogljivosti bolnika.
Ključne besede: radioterapija, sekundarni tumorji jeter, paliativno obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (172,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh