Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (vezava) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesa
Miha Humar, 2006

Povzetek: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1406; Prenosov: 388
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007

Povzetek: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1518; Prenosov: 402
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesa
Miha Humar, Daniel Žlindra, 2007

Povzetek: Zaradi omejitev uporabe klasičnih baker/kromovih pripravkov, industrija išče alternative za zaščito lesa v stiku z zemljo. Za impregnacijo takšnega lesa moramo uporabiti fungicide, ki se iz lesa ne izpirajo. Učinkovitost vezave v les določamo s standardno metodo, z majhnimi vzorci, kjer je delež aksialnih površin večji kot v praksi. Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je izpiranje bakrovih učinkovin iz različnih anatomskih smeri. V ta namen smo orientirane smrekove vzorce impregnirali s pomočjo vakuuma z dvema bakrovima pripravkoma; vodno raztopino bakrovega(II) sulfata in komercialnim pripravkom Silvanolin. Rezultati so pokazali, da je izpiranje iz radialnih in tangencialnih površin primerljivo. Ugotovili smo, da se modra galica pri višjih koncentracijah najbolj izpira iz aksialnih ploskev, Silvanolin pa iz radialnih in tangencialnih površin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, etanolamin, impregnabilnost, navzem, penetracija, vezava
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1439; Prenosov: 382
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v les
Miha Humar, 2008

Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1328; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (581,72 KB)

5.
Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008

Povzetek: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Ključne besede: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1407; Prenosov: 411
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh