41. Sedanje stanje gozdnih cest kot rezultat preteklega gospodarjenjaBoštjan Hribernik, Igor Potočnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdne ceste so namenjene zlasti gospodarjenju z gozdom, in prav temu je prilagojeno načrtovanje njihove rabe in vzdrževanja. Naraščanje pomena negozdarskih rab gozdnih cest vodi k višanju standarda vzdrževanja in posledično k trajnemu pomanjkanju sredstev. Višji stroški vzdrževanja nastajajo tudi zaradi pretekle graditve gozdnih cest, ki je na račun hitrega odpiranja kmetij in zaselkov zanemarjala kakovost graditve. V strukturi stroškov vzdrževalnih del zato redno nastopajo stroški ukrepov, ki predstavljajo dokončanje graditve. Rezultat pretekle gradnje, rabe in vzdrževanja je sedanje stanje gozdnih cest, ki je bilo ugotovljeno s popisom poškodb na vzorčnih hektometrskih odsekih. Poleg poškodb spodnjega in zgornjega ustroja ceste zbuja pozornost nizka stopnja dograjenosti sistema odvodnjavanja.
Ključne besede: gozdne ceste, raba gozdnih cest, vzdrževanje gozdnih cest
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4302; Prenosov: 1900
 Celotno besedilo (3,79 MB) |
42. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, strokovni članek Povzetek: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Ključne besede: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4022; Prenosov: 1796
Celotno besedilo (910,18 KB) |
43. Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem GorenjskemAndreja Ferreira, Franci Petek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času.
Ključne besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4169; Prenosov: 1886
Celotno besedilo (940,44 KB) |
44. Gradivo za pripravo prostorskih smernic za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov "Ljubljana 2000" in srednjeročnih družbenih planov občin in mesta Ljubljane s prostorskim planom za obdobje 1981-1985Marko Pleško, Ivan Žonta, 1979, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: raba tal, Ljubljana, planski dokumenti, prostorsko načrtovanje, gozdarstvo, kmetijstvo, smernice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2593; Prenosov: 688
Celotno besedilo (5,61 MB) |
45. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4687; Prenosov: 1900
Celotno besedilo (1,19 MB) |
46. Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi2009, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, urejanje gozdov, gospodarjenje z gozdom, sonaravno gospodarjenje, trajnostno gospodarjenje, raba lesa, les, Slovenija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3986; Prenosov: 947
Celotno besedilo (755,49 KB) |
47. |
48. Uporaba multispektralnih satelitskih posnetkov in metod GIS za zaznavanje ter napoved zaraščanjaAndrej Kobler, Milan Hočevar, Gal Kušar, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: raba prostora, prostorsko planiranje, satelitski posnetek, geografski informacijski sistem, Slovenija, zaraščanje, klasifikacija, GIS, regresijski model, prognoza, Notranjska, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4637; Prenosov: 2011
Celotno besedilo (1,78 MB) |
49. |
50. |
