21. Prostorska analiza naravnih plezališč v SlovenijiKarin Rutar, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Plezanje v naravnih plezališčih postaja čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, vedno več plezalcev pa pomeni vse večje obremenitve naravnih plezališč. V Sloveniji je trenutno registriranih 92 naravnih plezališč, vendar na njihovem območju ni sistematično zbranih in poenotenih podatkov o rabi tal, lastništvu zemljišč ter poudarjenosti funkcij gozdov, zlasti rekreacijske. V članku je bila lega plezališč določena s pomočjo terenskega ogleda ter na podlagi podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Podatki o legi plezališč so bili združeni z rabo tal, lastniško strukturo območij plezališč in s karto funkcij gozdov na območju. Analize kažejo, da je 88,5 % plezališč v gozdovih, od katerih jih je 76,5 % v zasebni lasti. Plezališča, ki so v gozdovih s poudarjeno prvo stopnjo rekreacijske funkcije, so na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da gozdovi v okolici naravnih plezališč niso prepoznani kot gozdovi s poudarjeno rekreacijsko funkcijo. Zato predlagamo, da se na območju gozdov, kjer so naravna plezališča, ponovno ovrednoti funkcije gozda.
Ključne besede: naravna plezališča, Slovenija, raba tal, lastništvo zemljišč, poudarjenost rekreacijske funkcije
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1362; Prenosov: 423
 Celotno besedilo (221,00 KB) |
22. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2021 (gozd/drugo gozdni zemljišče/negozd) : spletni uvajalni seminar za sodelavce GIS, ki bodo interpretirali ploskve drugega panela Nacionalne gozdne inventure na mreži 2 km x 2 km preko Slovenije, 10. - 11. 2. 2021Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, 2021, druga izvedena dela Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozd, druge gozdne površine
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1530; Prenosov: 0 |
23. Idejna zasnova za namestitev piezometrov na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: piezometri, hidrološki monitoring, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 401
Celotno besedilo (2,21 MB) |
24. Idejna zasnova za namestitev mikrozapornic na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: mikrozapornice, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 0 |
25. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2020 (gozd/drugo gozdno zemljišče/negozd) : navodila za kabinetno deloMitja Skudnik, Andrej Grah, Marko Kovač, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozdne površine
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1372; Prenosov: 0 |
26. Dopolnitev idejne zasnove za namestitev piezometrov na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: piezometri, hidrološki monitoring, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 402
Celotno besedilo (2,39 MB) |
27. Predlog kazalnikov stanja gozdno-lesnega sektorja v slovenskem biogospodarstvu : Javna gozdarska služba v letu 2020 : naloga 5: pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovihDomen Arnič, Špela Ščap, Peter Prislan, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biogospodarstvo, raba lesa, kaskadna raba, tokovi lesa, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2020; Ogledov: 1233; Prenosov: 362
Celotno besedilo (425,22 KB) |
28. Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni virUrša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Ključne besede: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2515; Prenosov: 713
Celotno besedilo (573,97 KB) |
29. |
30. Raba lesa v slovenskem biogospodarstvuDomen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospešujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa.
Ključne besede: biogospodarstvo, lesna biomasa, obnovljivi viri energije, raba lesa, biorafinerije, kaskadna raba lesa
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2637; Prenosov: 758
Celotno besedilo (422,48 KB) |
