11. Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesaMatej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4363; Prenosov: 1920
 Celotno besedilo (417,63 KB) |
12. Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Ključne besede: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 1995
Celotno besedilo (613,06 KB) |
13. Lepljenje in plastificicranje lesa s pomočjo elektrouporovnega ogrevanjaJanez Jerman, Alojzij Perme, 1960, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, lepljenje, obdelava lesa, stiskalnice, električno ogrevanje, temperatura
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2810; Prenosov: 691
Celotno besedilo (7,41 MB) |
