Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (temperatura) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2019

Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
DiRROS - Objavljeno: 08.08.2019; Ogledov: 232; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (252,15 KB)

2.
Lepljenje in plastificicranje lesa s pomočjo elektrouporovnega ogrevanja
Janez Jerman, Alojzij Perme, 1960

Ključne besede: lesarstvo, les, lepljenje, obdelava lesa, stiskalnice, električno ogrevanje, temperatura
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 862; Prenosov: 55
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990
Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003

Povzetek: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Ključne besede: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1031; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 896; Prenosov: 88
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronih
Ines Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011

Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata.
Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1035; Prenosov: 64
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh