81. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnostLado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5012; Prenosov: 2343
 Celotno besedilo (828,50 KB) |
82. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu : zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2960; Prenosov: 788
Celotno besedilo (4,79 MB) |
83. Odziv gozdnega drevja na globalno segrevanjeTom Levanič, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Globalno segrevanje vpliva na gozdne ekosisteme, kar je mogoče opaziti v vedno večjem odmiranju dreves in sušenju večjih predelov gozdov. Vzrok za globalno segrevanje je dvigovanje koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi, kar je posledica pretirane porabe fosilnih goriv, izsekavanja gozda, kurjenja z biomaso, intenzivnega kmetijstva in prometa. Odziv dreves na globalno segrevanje smo z dendrokronološkimi metodami proučili na rastiščih na zgornji gozdni meji in v nižinah JZ Balkana in ugotovili, da so prvi znaki vpliva globalnega segrevanja na rast dreves že vidni. Na zgornji gozdni meji, kjer ima temperatura ključno vlogo na rast, je odziv sprva pozitiven, v nižinah pa imajo ključno vlogo padavine; zmanjševanje količine padavin negativno vpliva na rast in je vzrok za hitro povečevanje odmiranja v nižinskih gozdovih.
Ključne besede: globalne spremembe, odzivi dreves, dendroklimatologija, Balkan, rekonstrukcija klime
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4642; Prenosov: 854
Celotno besedilo (734,33 KB) |
84. Zbornik predavanj2014, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: papiloma virusi, infekcije, prevalenca, vakcinacija, presejanje, endometrij, adenokarcinom, konizacija, citodiagnostika, predrakave spremembe, kolposkopija, program ZORA, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2014; Ogledov: 5074; Prenosov: 0 |
