71. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 265 Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
72. |
73. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom v SlovenijiNina Kovačević, 2022, ni določena Ključne besede: serozni rak, diagnostika, sledenje pacientov, recidiv, epidemiologija, histopatologija, kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, radioterapija, gensko svetovanje, zdravstvena obravnava, smernice, zborniki Objavljeno v DiRROS: 10.11.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 150 Celotno besedilo (397,45 KB) |
74. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 706; Prenosov: 270 Celotno besedilo (3,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
75. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 812; Prenosov: 244 Celotno besedilo (432,57 KB) |
76. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Milica Miljković, Jana Pahole Goličnik, Samo Rožman, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, Mateja Dolenc-Voljč, 2021, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Objavljeno v DiRROS: 17.03.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 390 Celotno besedilo (1,61 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
77. |
78. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Milica Miljković, Jana Pahole Goličnik, Samo Rožman, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, Mateja Dolenc-Voljč, 2022, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 443 Celotno besedilo (3,61 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
79. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve. Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 365 Celotno besedilo (301,68 KB) |
80. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceAlenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Nikola Bešić, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 12.03.2021; Ogledov: 1322; Prenosov: 412 Celotno besedilo (2,53 MB) |