1. Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Robert Brus, Filip Mehmedovič, Nika Žgur, 2018 Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 1625; Prenosov: 1068
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdovNikica Ogris, Dušan Jurc, 2017 Povzetek: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah.
Ključne besede: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 2755; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo :
strokovni seminar :
program in prispevki :
nadaljevanje IV. delavnice Javne gozdarske službe, Kostanjevica na Krki, 11. oktober 20012001 Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, zakonodaja, reprodukcijski material, seme, semenski sestoji, sadike, Slovenija, zborniki
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2097; Prenosov: 414
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. |
9. |
10. |
