1421. |
1422. Kirurgija raka želodcaMirko Omejc, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Čeprav incidenca raka želodca po svetu in pri nas upada, je še vedno pomemben vzrok umrljivosti zaradi raka. Prognoza je slaba, ker je bolezen odkrita pogosto v napredovalem stadiju. Rezultate zdravljenja je mogoče izboljšati le z zgodnejšim odkrivanjem. V zdravljenju je pomemben multidisciplinarni pristop. Glavno vlogo v zdravljenju ima še vedno kirurgija. Opisana so današnja načela kirurškega zdravljenja: obseg resekcije v vseh treh dimenzijah (na organu samem, sosednjih strukturah oziroma sosednjih organih ali njihovih delih), obseg limfadenektomije in načini rekonstrukcije.
Ključne besede: želodec, rak (medicina), kirurško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3154; Prenosov: 757
 Celotno besedilo (399,39 KB) |
1423. Napredek zdravljenja bolnikov z razsejanim rakom debelega črevesa in danke z vidika internista onkologaJanja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Metastatski rak debelega črevesa in danke je v večini primerov še vedno neozdravljiva bolezen, vendar pa sta se prognoza ter preživetje teh bolnikov močno izboljšala v zadnjem desetletju. Od srednjega desetmesečnega preživetja, ki smo ga dosegali z zdravljenjem s 5-fluorouracilom, ki je bilo do pred nekaj leti edino učinkovito zdravilo za zdravljenje teh bolnikov, smo prešli na preživetja daljša od 20 mesecev, kar so omogočila nova citostatska zdravila. V zadnjih desetih letih je bilo registriranih šest novih zdravil za zdravljenje matastatskega raka debelega črevesa in danke: citostatiki - kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin in tarčna zdravila - cetuksimab, bevacizumab in panitumumab. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo kakovost življenja in daljše remisije, s tem pa tudi daljša celotna preživetja. Uporaba kombinacije citostatikov s tarčnimi zdravili vodi še v nadaljnje podaljšanje srednjega preživetja teh bolnikov, tako zdravljeni bolniki imajo srednja preživetja daljša od 30 mesecev. Tovrstno zdravljenje, v kombinaciji z operacijo pljučnih ali jetrnih zasevkov, pa omogoča tudi zazdravitve. Pomembno je določanje mutacij na genu KRAS. Za kolorektalni rak je gen KRAS prvi biomarker, ki napoveduje, kako se bodo bolniki odzvali na zdravljenja z EGFR inhibitorji.
Ključne besede: razsejani rak, rak debelega črevesa, rak danke, internistična onkologija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2889; Prenosov: 801
Celotno besedilo (320,32 KB) |
1424. Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurjaAndrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo.
Ključne besede: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3400; Prenosov: 821
Celotno besedilo (281,24 KB) |
1425. |
1426. |
1427. |
1428. Paliativna oskrba bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeMaja Ebert Moltara, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Paliativna oskrba bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke je celostna oskrba neozdravljivo bolnega. Oskrba vsebuje obvladovanje simptomov ter pomoč pri obvladovanju psihičnih, socialnih in duhovnih težav. Najpogostejši simptomi, zaradi katerih so bili bolniki z rakom debelega črevesa in danke sprejeti na oddelek za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, so bili bolečina, huda splošna oslabelost, zapora črevesja ter težko dihanje. Paliativno zdravljenje simptomov se z napredovanjem osnovne bolezni lahko razlikuje. Glavni cilj ukrepov v paliativni oskrbi je vzdrževanje čim boljše kakovosti življenja. V zgodnji paliativni oskrbi so lahko ustrezni tudi kompleksnejši pristopi zdravljenja (paliativni kirurški posegi, paliativno obsevanje ), ki služijo boljši kakovosti življenja ob nadaljnjem napredovanju bolezni. V pozni paliativni oskrbi (zadnji tedni življenja) je glavna skrb za ugodje in čim boljše počutje umirajočega ter njegovih bližnjih.
Ključne besede: paliativna oskrba, rak debelega črevesa, rak danke, onkološki bolniki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3629; Prenosov: 852
Celotno besedilo (391,26 KB) |
1429. |
1430. Epidemiologija raka debelega črevesa in dankeMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit.
Ključne besede: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3135; Prenosov: 867
Celotno besedilo (406,25 KB) |
