1. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-120 : vzorec št. 2024/00622Nikica Ogris, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, karantenski škodljiv organizem, Diplodia pinea, sušica najmlajših borovih poganjkov
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-108 : vzorec št. 2024/00625Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-107 : vzorec št. 2024/00635Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Ključne besede: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-081 : vzorec št. 2024/00427Nikica Ogris, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-080 : vzorec št. 2024/00409Barbara Piškur, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,83 MB) |
10. Imunohistokemična analiza izražanja glukokortikoidnih receptorjev pri zgodnjem raku dojk in njihov vpliv na odgovor na zdravljenje z neoadjuvantno sistemsko terapijoMarjetka Sraka, Barbara Gazić, Primož Drev, Cvetka Grašič-Kuhar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Glukokortikoidni receptor (GR) je različno izražen na tumorskih in imunskih celicah raka dojk, njegova izraženost pa je morda odvisna od molekularnega podtipa raka dojk, prav tako njegova izraženost morda vpliva na odgovor na neoad-juvantno sistemsko terapijo. Naš namen je vpeljati zanesljivo imunohistokemično barvanje s protitelesi proti GR, drugi namen pa je oceniti izraženost GR na vzorcih raka dojk in preučiti, ali se ta izraža različno pri različnih podtipih in ali njegova izraženost vpliva na odgovor na neoadjuvantno sistemsko terapijo.
Ključne besede: rak dojk, neoadjuvantno sistemsko zdravljenje, glukokortikoidni receptor
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 133
Celotno besedilo (7,50 MB) |
