1. |
2. |
3. Defining the fire decay and the cooling phase of post-flashover compartment firesAndrea Lucherini, Jose L. Torero, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The current research study discusses and characterises the fire decay and cooling phase of post-flashover compartment fires, as they are often mixed up despite their important heat transfer differences. The two pha- ses are defined according to the fire heat release rate time-history. The fire decay represents the phase in which the fire heat release rate decreases from the ventilation- or fuel-limited steady-state value of the fully-developed phase to fire extinguishment. This phase is highly influenced by the fuel characteristics, ranging from fast decays for hydrocarbon and liquid fuels to slow decays for charring cellulosic fuels (wood). Once the fuel is consumed, the compartment volume enters the cooling phase, where the cooling in the gas-phase and solid-phase happens with significantly different modes and characteristic times. The thermal boundary conditions at the structural elements are then defined according to physical characteristics and dynamics within the compartment. The research study also underlines how the existing performance-based methodologies lack explicit definitions of the decay and cooling phases and the corresponding thermal boundary conditions for the design of fire-safe struc- tural elements under realistic fire conditions.
Ključne besede: razpadanje ognja, hlajenje, izgorevanje, naravna izpostavljenost ognju, dinamika požara, požari v oddelkih, požarno inženirstvo, učinkovitost, požarna varnost, fire decay, cooling, burnout, natural fire exposure, fire dynamics, compartment fires, structural fire engineering, performance-based, fire safety
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (4,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, strokovni članek Povzetek: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda
Ključne besede: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 154
Celotno besedilo (856,14 KB) |
7. Tehnika za gašenje gozdnih požarov – pregled stanja in potrebe v prihodnostiJaša Saražin, 2022, strokovni članek Povzetek: Slovenija ima bogato gasilsko tradicijo, ki se kaže tudi v zavidljivem številu gasilcev in gasilskih vozil, ki jih je poveljstvo intervencije požara na Krasu lahko tudi učinkovito mobiliziralo. Zadovoljive zmogljivosti drugih enot, ki so bile prav tako pomembne za ugoden zaključek intervencije, so zagotavljale tudi številne enote Civilne zaščite, Slovenske vojske in drugih služb ter prostovoljcev. Ugotovljeno je bilo, da je Slovenija zelo dobro pripravljena na gozdne požare običajnega obsega, medtem ko je na požare večjega dobro pripravljena s kopenskimi silami, slabše pa z zračnimi. Morebitne izboljšave se nakazujejo predvsem v: (1) naložbi v floto manjših namenskih enomotornih letal za gašenje požarov v naravi; (2) optimizaciji in dodatnem opremljanju na področju srednje velikih gasilskih vozil za gozdne požare (GVGP – 2 in GCGP -1); (3) nabavi manjšega števila kamionskih priklopnikov cistern za prevoz vode z gasilskimi in vojaškimi avtocisternami; (4) nabavi ali subvencioniranju traktorskih priklopnikov s cisterno ali drugih traktorskih priključnih strojev ter (5) zagotovitvi več pogodbenih izvajalcev z gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo.
Ključne besede: gasilska tehnika, gasilska vozila, letala za gašenje, gozdarska mehanizacija, protipožarne prometnice, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 174
Celotno besedilo (738,90 KB) |
8. O vzrokih požarov v naravnem okoljuVasja Leban, 2022, strokovni članek Povzetek: Naravni pojav, npr. udarec strele, je zelo redko neposreden vzrok za nastanek požara v naravnem okolju. Veliko večino požarov povzroči človek – namerno ali nenamerno. Nenamerno nastale požare lahko razvrstimo v skupino slučajnih dogodkov, katerim se bo nemogoče kadarkoli izogniti. Za proučevanje in iskanje rešitev so zanimivejši namerno povzročeni požigi. Izkušnja požara je razmeroma redka in je za posameznika stresen in travmatski dogodek. Z upoštevanjem psiholoških dognanj in spodbujanjem raziskav s področja namernih požigov je mogoče oblikovati učinkovitejše ukrepe za preprečevanje tovrstnih vzrokov požarov. Prispevek predstavlja vidik požarov v naravnem okolju, ki ga obravnavamo manj pogosto, čeprav uradna statistika nakazuje potrebo za izboljšanje trenutne situacije.
Ključne besede: gozdni požari, požigi, psihologija, etiologija, verjetnost, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 528; Prenosov: 140
Celotno besedilo (388,90 KB) |
9. |
10. |
