Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (poškodovanost) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma
Milan Kobal, Aleš Benčina, 2019

Povzetek: Na območju GGE Snežnik smo ocenili poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje smo posneli z laserskim skeniranjem novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programih ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz let 2013 in 2014. Tako smo ugotovili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo ugotovili naslednje: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane kot jelke (p < 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p < 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p < 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p > 0,05).
Ključne besede: lasersko skeniranje, žled, poškodovanost gozdov, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 422; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (384,45 KB)

2.
Popis poškodovanosti gozdov : [zgibanka]
Mitja Skudnik, Marko Kovač, 2011

Ključne besede: gozdovi, gozna inventura, poškodovanost gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 805; Prenosov: 56
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methods
Natalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000

Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1054; Prenosov: 62
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prvine smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev
Milan Hočevar, 1985

Ključne besede: umiranje gozdov, gozdna inventura, poškodovanost gozdov, gozdni sestoji
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 863; Prenosov: 63
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018
Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019

Povzetek: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (732,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh