Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (ogrevanje) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Oljarna Berce : trajno - neodvisno - lokalno : Mokronog
Tomaž Poje, Nike Krajnc, Tine Premrl, Tina Jemec, 2012

Ključne besede: rastlinsko olje, daljinsko ogrevanje, primeri dobre prakse, Mokronog, Slovenia
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1111; Prenosov: 74
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Bioplinska naprava "Jezera" : Murska Sobota
Tomaž Poje, Matjaž Durič, Tine Premrl, Nike Krajnc, 2012

Ključne besede: bioplin, daljinsko ogrevanje, primeri dobre prakse, Murska Sobota, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1004; Prenosov: 77
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
9.
Lepljenje in plastificicranje lesa s pomočjo elektrouporovnega ogrevanja
Janez Jerman, Alojzij Perme, 1960

Ključne besede: lesarstvo, les, lepljenje, obdelava lesa, stiskalnice, električno ogrevanje, temperatura
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 856; Prenosov: 54
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004

Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 992; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh