Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: kontrolno-lovna past, kontrolno-lovna nastava, optimizacija, protokoli, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 956
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: In recent decades, there have been an increasing number of outbreaks of Ips typographus in Europe. A large amount of sanitary felling has taken place, with significant economic and ecological consequences. In order to anticipate such large%scale outbreaks, an effective monitoring system should be set up. One important aspect of monitoring is deciding which pheromone to use. Therefore, we decided to test five different commercially available pheromone lures under different disturbance conditions: Pheroprax%, IT Ecolure Extra%, Ipstyp%, Ipsowit% and Typosan%. We investigated the ability of the pheromones to distinguish between disturbed and undisturbed locations, their cost%efficiency ratio, and side effects such as bycatch abundance and composition. We set 50 traps in two areas with sites that were disturbed and undisturbed by windstorms. We collected the catch from traps every 1%2 weeks from the end of March until the end of September in 2019. We found that IT Ecolure Extra%, Ipsowit% and % Pheroprax% caught the most I. typographus and best showed changes in the trap catch of I. typographus throughout the whole season. There was a low amount of bycatch (<6% of the total catch) and a low number of predators (a few specimens), but some groups seem to prefer certain pheromones. The cost of the pheromones increased with their effectiveness. However, pheromone costs are low relative to the personnel costs involved in setting traps and collecting the catch. Based on all of the gathered data, we created an index which helps to assess the cost%efficiency of the five chosen commercially available pheromones. We also present guidelines on how to make such an index to assist other researchers in choosing the right pheromone for monitoring populations of I. typographus or other bark beetle species.
Ključne besede: bark beetles, cost-efficiency, Ips typographus, monitoring pheromones, Picea abies
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2021; Ogledov: 1415; Prenosov: 776
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: kontrolna past, kontrolna nastava, lovna nastava, optimizacija, protokol, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 758
Celotno besedilo (251,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1594; Prenosov: 485
Celotno besedilo (320,21 KB)

Povzetek: V prispevku predstavljamo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s smrekovimi podlubniki. Na voljo je več spletnih orodij, ki pomagajo pri načrtovanju spremljanja kontrolnih pasti in kontrolnih nastav, ki jih uporabljamo za ugotavljanje gostote populacij smrekovih podlubnikov. Na podlagi teh podatkov vsako leto ugotavljamo lokacije pasti, kjer so se podlubniki prenamnožili. Posledično moramo na takšnih lokacijah povečati obseg ukrepov in pospešiti izvajanje varstva gozdov pred podlubniki zaradi preprečevanja škode v gozdovih. Rezultate teh analiz objavljamo v spletni reviji Napovedi o zdravju gozdov. V okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, tj. Poročevalsko prognostično-diagnostične službe za gozdove, vsako leto izdelamo kratkoročno napoved sanitarnega poseka smreke. Napoved je verjetnostna in pomaga pri bolj osredotočenem iskanju žarišč smrekovih lubadark; najprej iščemo žarišča na lokacijah, kjer je največja verjetnost pojava žarišč. Tako se poveča verjetnost, da žarišča najdemo še v zgodnji fazi napada, kar omogoči več časa za ukrepanje. Ko enkrat najdemo žarišče, nas zanima, koliko časa imamo za sanacijo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki izračuna priporočeni rok za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. S tem orodjem si lahko postavimo prioritete za sanacijo žarišč lubadark, tj. najprej saniramo žarišča, katerim bo rok za izvedbo ukrepov potekel najprej. Izdelali smo tudi dolgoročno napoved sanitarne sečnje zaradi žuželk, ki je lahko v pomoč pri določitvi smernic za dolgoročno gospodarjenje s smreko in pri usmerjanju ciljne drevesne sestave v gozdnogospodarskih načrtih. Vsa navedena spletna orodja je razvil Gozdarski inštitut Slovenije in so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si).
Ključne besede: rok sanitarne sečnje, fenološki model, RITY, CHAPY, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, pripomoček, spremljanje, monitoring, namnožitev, napoved, prognoza, gostota populacije
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1628; Prenosov: 482
Celotno besedilo (2,19 MB)