Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (monitoring) .

1 - 10 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010
Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 : končno poročilo
Marijan Govedič, Matjaž Bedjanič, Al Vrezec, Ali Šalamun, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so: • nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000, • zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium), • oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium), • nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes), • vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov. Specifične zahteve so: • raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni, • na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča, • razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena, • izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti. Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
Ključne besede: raki, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011
Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2330-12-000084, ki je bila sklenjena med Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec). Končno poročilo smo oddali 30.10.2012. Končno poročilo podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2012. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki enoletnega ciklusa monitoringa v letu 2012 po že vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2012 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem ciklusu snemanja. Dodatno je za močvirskega krešiča in rogača pripravljena evavlvacija do sedanje sheme monitoringa na podlagi zbranih podatkov v obdobju 2007 – 2012. Za ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa te vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leto 2012
Ključne besede: hrošči, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 617
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012
Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Irena Bertoncelj, Dejan Bordjan, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Rezultati popisa izbranih vrst hroščev v letu 2015 za namene monitoringa stanja območij Natura 2000 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2015. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli. Pričujoča naloga je poročilo o odkupu podatkov populacijski monitoring za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) za leto 2015 ter distribucijski monitoring za rogača (Lucanus cervus) za leto 2015. Za vrsto močvirski krešič smo izračunali populacijski trend in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 540
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2016 in 2017 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus, Graphoderus bilineatus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2016. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa. V tem poročilu so podani rezultati popisov populacijskega in distribucijskega monitoringa v letu 2016. V tem letu smo izvedli vzorčenja za populacijski monitoring za močvirskega krešiča (deseto snemanje), rogača (deseto snemanje), alpskega (deveto snemanje) in bukovega kozlička (osmo snemanje) ter vzorčenja za distribucijski monitoring za močvirskega krešiča in rogača (četrto leto v tretjem petletnem ciklusu). Dodatno so glede na najnovejše raziskave podani predlogi izboljšanja sheme monitoringa za rogača in alpskega kozlička. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2016 in 2017 za dopolnitev strokovnih podlag za puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Za obe vrsti sta podani tudi predlogi sheme monitoringa. V okviru naloge smo opravili pregled vodnega telesa v Spodnjem Krapju in pet vodnih teles ob reki Muri za namene ugotavljanja prisotnosti ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus). Vrsto smo v letu 2017 zopet potrdili ob reki Muri in sicer v Murski šumi, kar je nova lokacija za vrsto v Sloveniji, ne pa tudi v mrtvici pri Spodnjem Krapju, ki je bila do nedavna edina recentna lokaliteta za vrsto pri nas, kjer je bil ovratniški plavač potrjen v letu 2011
Ključne besede: monitoring, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : pregled in označitev dreves
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Poročilo projektne naloge »Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib - Pregled in označitev dreves « je izvedeno na osnovi pogodbe številka SNAGA – 37/18, ki je bila sklenjena med Snaga Javno podjetje d. o. o. (predstavnik Andrej Verlič) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Ključne besede: hrošči, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 1473
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letih 2018 in 2019
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V letih 2018 in 2019, smo spremljali učinek naravovarstvenega ukrepa za puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli. Izvedli smo tudi prvo in drugo ponovitev razširjenega monitoringa puščavnika na celotnem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V letu 2018 smo potrdili en osebek puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli, prav tako v letu 2019. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je bil v letih 2018 in 2019 populacijski minimum. V sklopu razširjenega monitoringa puščavnika, na celotnem območju krajinskega parka, smo vrsto v letu 2018 potrdili na eni lokaciji na območju Šišenskega hriba. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je to prva najdba puščavnika izven mestnega parka Tivoli.
Ključne besede: hrošč puščavnik, monitoring, mestni park Tivoli, krajinski parki, Rožnik, Šišenski hrib
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh