11. Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjevKatarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6938; Prenosov: 9494
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratuCene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, strokovni članek Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015).
V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2019; Ogledov: 3834; Prenosov: 838
 Celotno besedilo (440,80 KB) |
13. |
14. Preizkus veljavnosti metod razmika za ocenjevanje gostote in temeljnice sestojevVladimir Puhek, 1993, izvirni znanstveni članek Ključne besede: razmestitev, sestoji, gostota, razmik, Poissonov gozd, programiranje, modeliranje, simulacija, vzorčenje, vzorčne metode
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4366; Prenosov: 1858
Celotno besedilo (1,48 MB) |
15. |
16. Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepkiAnton Cedilnik, 1991, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so izpeljane formule za določanje kubičnega zlepka prvega reda z minimalnim drugim odvodom, ki naj ima vozle v danih točkah in mora biti naraščajoč. Zahteva po monotonosti privede do nelinearnega konveksnega programa, ki ga rešimo numerično.
Ključne besede: matematika, numerične metode, interpolacije, gozdarstvo, rastna funkcija, aproksimacija, kubični zlepek, monoton zlepek, nelinearen program
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4411; Prenosov: 1875
Celotno besedilo (303,46 KB) |
17. |
18. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na Slovenski 16 X 16 kilometrski bioindikacijski mrežiMihej Urbančič, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacijska mreža, interpretacijska površina, rastiščne značilnosti, gozdna tla, pedološke metode dela, reprezentančni talni profil, združeni vzorec tal, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4278; Prenosov: 1817
Celotno besedilo (1,17 MB) |
19. |
20. Metode karakterizacije lesnih ekstraktivnih spojinJanja Zule, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljene so različne vrste hidrofobnih lesnih lipidov, ki so možni povzročitelji onesnaženja v papirniških sistemih, prav tako pa tudi analitske metode za njihovo karakterizacijo. Podani so rezultati določitve vsebnosti trigliceridov, sterolnih estrov, sterolov, maščobnih in smolnih kislin v smrekovih in bukovih sekancih, ki so pomembna vhodna surovina v celulozno-papirni industriji. Izdelana je primerjava različnih analitskih tehnik, in sicer ekstrakcije na trdni fazi (SPE), tankoplastne kromatografije (TLC), gelske porazdelitvene kromatografije (GPC) in plinske kromatografije (GC); navedene so njihove prednosti in pomanjkljivosti pri določanju kemične sestave in lesnih ekstraktivov.
Ključne besede: lesni ekstraktivi, kemijska karakterizacija, smrekovi sekanci, bukovi sekanci, kromatografija, metode, članki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4609; Prenosov: 1939
Celotno besedilo (677,39 KB) |
