Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (metode) .

11 - 20 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6938; Prenosov: 9494
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, strokovni članek

Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2019; Ogledov: 3834; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

13.
Latest developments in soil physical analysis : the dynamic computer tomography and radon gas diffusion
Dietmar Matthies, 1997, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna tla, propustnost, analiza tal, metode
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4185; Prenosov: 1704
.pdf Celotno besedilo (937,57 KB)

14.
15.
Zusammenarbeit Österreich-Slowenien auf dem gebiet der waldbodenkunde
Franz Mutsch, Michael Englisch, 1992, ni določena

Ključne besede: tla, gozdovi, raziskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4205; Prenosov: 1769
.pdf Celotno besedilo (436,96 KB)

16.
Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepki
Anton Cedilnik, 1991, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku so izpeljane formule za določanje kubičnega zlepka prvega reda z minimalnim drugim odvodom, ki naj ima vozle v danih točkah in mora biti naraščajoč. Zahteva po monotonosti privede do nelinearnega konveksnega programa, ki ga rešimo numerično.
Ključne besede: matematika, numerične metode, interpolacije, gozdarstvo, rastna funkcija, aproksimacija, kubični zlepek, monoton zlepek, nelinearen program
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4411; Prenosov: 1875
.pdf Celotno besedilo (303,46 KB)

17.
Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuško-jeloviški planoti
Milan Hočevar, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: propadanje gozda, kontrolne vzorčne metode, prirastek, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4173; Prenosov: 1801
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

18.
19.
Mikobioindikacija onesnaženosti dveh gozdnih rastišč
Hojka Kraigher, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: tipi ektomikorize, Picea abies, anatomska karakterizacija, molekularne metode, mikobioindikacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4074; Prenosov: 1742
.pdf Datoteka (1,94 MB)

20.
Metode karakterizacije lesnih ekstraktivnih spojin
Janja Zule, 2002, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljene so različne vrste hidrofobnih lesnih lipidov, ki so možni povzročitelji onesnaženja v papirniških sistemih, prav tako pa tudi analitske metode za njihovo karakterizacijo. Podani so rezultati določitve vsebnosti trigliceridov, sterolnih estrov, sterolov, maščobnih in smolnih kislin v smrekovih in bukovih sekancih, ki so pomembna vhodna surovina v celulozno-papirni industriji. Izdelana je primerjava različnih analitskih tehnik, in sicer ekstrakcije na trdni fazi (SPE), tankoplastne kromatografije (TLC), gelske porazdelitvene kromatografije (GPC) in plinske kromatografije (GC); navedene so njihove prednosti in pomanjkljivosti pri določanju kemične sestave in lesnih ekstraktivov.
Ključne besede: lesni ekstraktivi, kemijska karakterizacija, smrekovi sekanci, bukovi sekanci, kromatografija, metode, članki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4609; Prenosov: 1939
.pdf Celotno besedilo (677,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh