1. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017 Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 2340; Prenosov: 356
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme :
zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP)"Konkurenčnost Slovenije 2001-2006"Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andrej Kobler, Lado Kutnar, Gregor Božič, Klemen Bergant, Primož Simončič, Urša Vilhar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, Mihej Urbančič, Maja Jurc, Matjaž Čater, Gal Kušar, Andreja Ferreira, Marjana Westergren, Barbara Štupar, Iztok Sinjur, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, 2006 Ključne besede: klima, sprememba klime, gozdni ekosistemi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2146; Prenosov: 496
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. |
4. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973 Ključne besede: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1652; Prenosov: 514
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008 Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1809; Prenosov: 541
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. |
7. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiBoštjan Lesar, Miha Humar, 2020 Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
DiRROS - Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 832; Prenosov: 391
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
