11. Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozdaMitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: varovalna funkcija gozda, gozdnogojitveni ukrepi, drevesa, kakovostni sortimenti, kartiranje, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3238; Prenosov: 808
 Celotno besedilo (44,47 KB) |
12. |
13. Bibliometrična analiza objav raziskovalcev Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakulteteTomaž Bartol, Stojan Mrzlikar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za identifikacijo bibliografije neke ustanove prek sistemov COBISS/COBIB/OPAC je potrebno izvesti kompleksno ukazno iskanje v več stopnjah. Postopki so predstavljeni v članku. Za obdobje 1980-2009 smo identificirali objave Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in natančneje analizirali tipe dokumentov, jezik in število zapisov po posameznem avtorju. Ugotovljeno je bilo 5150 objav, od tega 1660 člankov iz 146 različnih revij. Prvih pet najvišje uvrščenih revij je prispevalo več kot 1000 člankov. Zelo veliko je zapisov tipa Monografije in druga zaključenega dela (tip 2), ki sicer zajemajo tudi diplomske naloge, vendar pa mnogo publikacij iz te skupine šteje le po eno stran in niso javno dostopne. Več avtorjev ima v bazi COBIB več sto enot. Tipi dokumentov pa se ne dodeljujejo vedno v skladu z enakimi načeli, zato pogosto v praksi ni moč ugotoviti razlike med nekaterimi tipi. Tudi dejanski vložek avtorja ni vedno razviden, saj lahko isti tip, dodeljen posameznemu avtorju, pomeni primarnega avtorja ali pa tudi zgolj recenzenta. Za boljšo identifikacijo dejanskega individualnega avtorstva je torej potrebno uporabljati sistem SICRIS, ki tudi izhaja iz podatkov COBISS, a bolje upošteva specifični tip avtorstva. Za ustanove v celoti je možno uporabljati le COBISS/OPAC, vendar pa je treba tako pridobljene rezultate interpretirati s previdnostjo.
Ključne besede: lesarstvo, bibliometrija, scietometrija, podatkovne zbirke, znanstvena informatika, informacijska znanost, informacijske službe, bibliotekarstvo, vrednotenje raziskovanja, kartiranje znanosti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4822; Prenosov: 2043
Celotno besedilo (143,11 KB) |
14. Ali stanje lišajske flore že kaže na spremembo kakovosti zraka v Šaleški dolini po izgradnji čistilnih naprav v termoelektrarni Šoštanj?Helena Poličnik, Franc Batič, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lišaje zaradi njihove specifične biologije pogosto uporabljamo kot bioindikatorje kvalitete zraka. Njihova steljka je brez pravih tkiv in organov, nimajo razvite kutikule in korenin. Vse, kar potrebujejo za svojo rast in razvoj, črpajo iz zraka. Epifitske lišaje uporabljamo za (1) sledenje vnosa težkih kovin v okolje, saj se težke kovine v njih kopičijo, ter (2) za sledenje splošne onesnaženosti zraka, saj lišaji na območjih večjega onesnaženja začnejo propadati. Na območju Šaleške doline smo ugotavljali vnos kovin Pb, As, Zn in Cd v okolje z metodo aktivnega monitoringa, presaditvijo epifitskega lišaja vrste Hypogymnia physodes iz referenčnega območja (Rogla, Pohorje) na vplivno območje TEŠ za obdobje 6 mesecev. Ugotovili smo, da se težke kovine v lišajih kopičijo in da so se vsebnosti v primerjavi z začetnimivsebnostmi v lišajih z Rogle povečale. S pomočjo nemške (VDI), evropske (EU) in slovenske (SI) metode popisovanja lišajske flore smo ugotavljali tudi splošno onesnaženost ozračja. Ocena kakovosti zraka po VDI inEU metodi temelji na popisu prisotnih vrst epifitskih lišajev, medtem ko določitev kvalitete zraka po SI metodi temelji na popisu številčnosti in pokrovnosti posameznih tipov steljk epifitskih lišajev.
Ključne besede: bioindikacija, epifitski lišaji, Hypogymnia physodes, kartiranje, kovine, Cink, Zn, kadmij, Cd, arzen, As, svinec, Pb
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 1939
Celotno besedilo (924,52 KB) |
15. |
16. |
17. ROCKtheALPS : usklajeno kartiranje naravne ogroženosti zaradi skalnih podorov ter zaščitne funkcije gozdov na območju AlpBarbara Žabota, Milan Kobal, Mitja Skudnik, 2017, poljudni članek Ključne besede: skalni podori, funkcije gozdov, kartiranje naravne ogroženosti, ROCKtheALPS, Alpe, zaščitna funkcija gozdov
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4066; Prenosov: 738
Celotno besedilo (85,77 KB) |
