Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdarstvo) .

351 - 360 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran32333435363738394041Na naslednjo stranNa konec
351.
Znanje za gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije
1997, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: gozdarstvo, inštituti, Slovenija, znanstvenoraziskovalno delo, bibliografije, mednarodna posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3435; Prenosov: 1123
.pdf Celotno besedilo (20,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

352.
Degradirana gozdna tla in vegetacija
Jože Sušin, 1979, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3110; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

353.
354.
Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodov
Edvard Rebula, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortiment, hlod, smreka, jelka, vrednotenje, merilo kakovosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4203; Prenosov: 1800
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

355.
356.
Umetni energijski vnosi kot kriterij za vzdrževanje in določanje krajinske matice
Janez Pirnat, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, kmetijstvo, krajinska matica, vnos energije, umetni vnos, ekosistem, vzdrževanje ekosistema
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4503; Prenosov: 1925
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

357.
Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji
Darij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava obseg in trende bioloških vlaganj v slovenske gozdove od leta 1970. Zaradi spreminjanja površine gozdov in primerljivostjo s tujino izračunava intenziteto vlaganj v površini gojitvenih del na celotno površino gozdov. Pri tem ugotavlja padec vlaganj v zadnjem obdobju in predlaga rešitve za nastale razmere. Objektivna primerjava s tujino je zaradi različnega stanja gozda, različnih kategorij gozdnogojitvenih del, tradicije, ekonomske moči dežele idr. težavna.
Ključne besede: biološka vlaganja, subvencija, intenziteta vlaganj, gozdarstvo, gozdarska politika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4329; Prenosov: 1807
.pdf Celotno besedilo (683,14 KB)

358.
Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu
Boštjan Košir, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Podajamo opis in strukturo metode ocene življenjskega kroga proizvodov s poudarkom na gozdarstvu. Nekaj primerov, vzetih iz tujih študij prikazuje temeljne dileme in pomanjkljivosti pri uporabi metode v gozdarstvu. Opredeljujemo problem dokazovanja ekološke primernosti in opisujemo razlike med certificiranjem v gozdarstvu ter označevanjem ekološke primernosti proizvoda (eco-labelling). Nakazujemo pomen standardov serije ISO 14000.
Ključne besede: gozdni proizvod, življenski krog, ocena, certificiranje, gozdarstvo, ekološka primernost, označevanje primernosti, standard, ISO 14000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4139; Prenosov: 1825
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

359.
Slovensko javno mnenje v letu 1998 o slovenskih gozdovih
Brina Malnar, Milan Šinko, 2000, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarska politika, gozd, gozdarstvo, javno mnenje, stik z javnostjo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4264; Prenosov: 1862
.pdf Celotno besedilo (782,50 KB)

360.
Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijo
Boštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4733; Prenosov: 1887
.pdf Celotno besedilo (634,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh