Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (gostota lesa) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v Sloveniji
Polona Hafner, Tom Levanič, 2008

Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1292; Prenosov: 322
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovih
Luka Krajnc, Jožica Gričar, Andreja Vedenik, Polona Hafner, Primož Simončič, 2020

Povzetek: V prispevku je predstavljen primer raziskave o variabilnosti kakovosti lesa različnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Meritve gostote, ki je eden glavnih pokazateljev kakovosti lesa, bodo služile za izdelavo podatkovne baze za oceno prostorske variabilnosti kakovosti lesa v Sloveniji. Zanesljivih in objektivnih podatkov o kakovosti lesa v naših gozdovih je relativno malo. Takšne baze so na ravni Slovenije izjemno pomembne, saj omogočajo vpogled v kakovost lesa, ki bo v prihodnje na voljo kot surovina na trgu za domačo lesno industrijo. Podobne baze bodo pomembne za izračun količine vezanega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi za Slovenijo, hkrati pa bodo zbrani podatki služili tudi kot izhodišče za nadaljnje analize kakovosti lesa, zlasti mehanske lastnosti, ki so ključne pri uporabi lesa za konstrukcijske namene. Lastnosti in razpoložljivost lesa ekonomsko pomembnih drevesnih vrst so osnova za razvoj gozdno-lesne verige glede novih tehnologij, razvoja novih biomaterialov in potenciala rabe lesa različnih kakovosti z optimalnimi izkoristki.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, listavci, iglavci
DiRROS - Objavljeno: 09.08.2020; Ogledov: 27; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (235,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh