Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (biomonitoring) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Assessment of atmospheric deposition of potentially toxic elements in Macedonia using a moss biomonitoring technique
Lambe Barandovski, Trajče Stafilov, Robert Šajn, Katerina Bačeva Andronovska, Marina V. Frontasyeva, Inga Zinicovscaia, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This study aims to investigate the changes in atmospheric deposition trends in Macedonia, using a moss biomonitoring technique. This technique has been used to assess the content of potentially toxic elements in Macedonia in 2002, 2005, 2010, and 2015, within the framework of the International Cooperative Program on Effects of Air Pollution on Natural Vegetation and Crops. The content of 42 elements was analyzed using instrumental neutron activation analysis (INAA), inductively coupled plasma–atomic emission spectrometry (ICP–AES), and atomic absorption spectrometry (AAS), on 72 moss samples collected in the summer of 2015. The median values of the elements studied were compared with data from previous years and with median values obtained from comparable studies in Norway and the neighboring countries. Through factor and cluster analysis, three geogenic factors were identified: Factor 1, which includes the elements Al, Ce, Fe, Hf, La, Li, Na, Sc, Sm, Tb, Ti, Th, V, and U; Factor 4, which includes As, Cl, and I; and Factor 5, which includes the elements Ba and Sr. In addition, one geogenic-anthropogenic factor containing Co, Cr, and Ni (Factor 2), was identified, and one anthropogenic factor containing Cd, Pb, Sb, and Zn (Factor 3). The lead and zinc mines near the towns of Kriva Palanka, Probištip, and Makedonska Kamenica in the eastern region of the country, the former lead and zinc smelter in the town of Veles, and the ferronickel smelter near Kavadarci, have continuously had the greatest anthropogenic impact on the atmospheric deposition of potentially toxic elements during the time period of the study. In addition to the human influences, the lithology and the composition of the soil continue to play a significant role in the distribution of the elements.
Ključne besede: moss, biomonitoring, air pollution, potentially toxic elements, Macedonia
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

2.
Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi z uporabo rogovja srnjakov
Boštjan Pokorny, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Šaleški dolini oziroma v okolici Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) smo določili vsebnosti svinca in fl uoridov v zgodovinski seriji 129 rogovij srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961-2004. Najvišje vsebnosti obeh onesnažil smo izmeriliv vzorcih iz sredine prejšnjega stoletja (Pb: ? = 4,21 } 2,57 mg/kg, max = 7,28 mg/kg; F-: ? = 1453 } 113 mg/kg, max = 2590 mg/kg), najnižje pa vtistih iz obdobja 2000-2004 (Pb: ? = 0,58 } 0,11 mg/kg, min = 0,15 mg/kg; F-: ? = 500 } 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). Onesnaženost okolja z anorganskimionesnažili je v preučevanem območju v zadnjih desetletjih kontinuirano upadala, kar potrjuje učinkovitost ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja okolja (postavitev in rekonstrukcija daljinskega toplovodnega sistema ogrevanja, prehod na neosvinčen bencin, postavitev naprav za razžveplanje dimnih plinov TEŠ). Ugotovljena visoko značilna soodvisnost med letnimi emisijami anorganskih onesnažil iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oziroma F- v rogovju srnjakov kaže, da vsebnosti obeh onesnažil v rogovju odlično odsevajo upad emisij iz TEŠ, posledično pa potrjujejo tudi uspešnost sanacijskih ukrepov, opravljenih na njej.Key words: srnjad, rogovje,retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, svinec, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj.
Ključne besede: srnjad, rogovje, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4285; Prenosov: 1742
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

3.
Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijami
Boštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja.
Ključne besede: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4500; Prenosov: 1853
.pdf Celotno besedilo (639,13 KB)

4.
Trace elements and nitrogen content in naturally growing moss Hypnum cupressiforme in urban and peri-urban forests of the Municipality of Ljubljana (Slovenia)
S. Berisha, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, M. Saboljević, Saša Zavadlav, Zvonka Jeran, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We monitored trace metals and nitrogen using naturally growing moss Hypnum cupressiforme Hedw. in urban and peri-urban forests of the City Municipality of Ljubljana. The aim of this study was to explore the differences in atmospheric deposition of trace metals and nitrogen between urban and peri-urban forests. Samples were collected at a total of 44 sites in urban forests (forests within the motorway ring road) and peri-urban forests (forests outside the motorway ring road). Mosses collected in urban forests showed increased trace metal concentrations compared to samples collected from peri-urban forests. Higher values were significant for As, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Tl and V. Within the motorway ring road, the notable differences in element concentrations between the two urban forests were significant for Cr, Ni and Mo. Factor analysis showed three groups of elements, highlighting the contribution of traffic emissions, individual heating appliances and the resuspension of contaminated soils and dust as the main sources of trace elements in urban forests.
Ključne besede: heavy metals, biomonitoring, Ljubljana, ICP-MS, elemental analysis, factor analysis, traffic emissions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3126; Prenosov: 1164
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh