511. |
512. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, strokovni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5179; Prenosov: 1140
 Celotno besedilo (5,00 MB) |
513. Zgodovinska nasprotja med različnimi rabami gozdovFranc Perko, 2017, strokovni članek Povzetek: Prispevek opisuje nasprotja, ki so se skozi zgodovino pojavljala na slovenskem ozemlju ob kolonizaciji, monopolu gozdov in lesa za potrebe rudnikov in fužin ter gozdni paši na primeru pogozdovanja krasa in planinske paše na Gorenjskem. Opisane so številne konfliktne situacije pri določeni rabi gozdov.
Ključne besede: gozdovi, kolonizacija, krčenje gozdov, rudniki, fužine, gozdna paša, planinska paša, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3917; Prenosov: 752
Celotno besedilo (1,94 MB) |
514. |
515. |
516. |
517. Kriminalitetna politika in kaznovalna zakonodaja v Sloveniji danes - o dilemah in izzivih razvojaMatjaž Jager, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vsi dosedanji poskusi izdelati celovito nacionalno strategijo odzivanja na kriminaliteto so se izjalovili, ker ni bilo mogoče zagotoviti razmeroma skromnih sredstev za njeno pripravo. V zvezi s parcialnimi zakonodajnimi reformami, ki prevladujejo v procesu prilagajanja pravnemu redu EU, so na grobo orisane temeljne razvojne dileme posameznih segmentov kaznovalne zakonodaje.
Ključne besede: kriminalitetna politika, kriminalna politika, razvoj, zakonodaja, Slovenija, Evropska unija, korupcija
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2015; Ogledov: 7040; Prenosov: 1690
Celotno besedilo (503,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
518. Rezultati kontrole prireje mleka in mesa : Slovenija 2013Mija Sadar, Janez Jenko, Janez Jeretina, Betka Logar, Tomaž Perpar, Peter Podgoršek, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: govedoreja, prireja, mleko, 110 let, meso, kontrola, rezultati, 2013, Slovenija, poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2015; Ogledov: 6293; Prenosov: 1208
Celotno besedilo (3,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
519. Merjenje kriminaliteteBogomil Brvar, 2013, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pojem kriminal je po vrsti pojavnih oblik, ki jih obsega, relativen, je vezan na prostor in čas. Čeprav gre za najstarejši pojem, s katerim so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre za dejanja, ki jih v največji meri označuje lastnost storilec-žrtev. Prepovedanost je bila izražena na različne načine, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca in neredko tudi ţrtev, ali pa (vse)splošno moralno obsodbo (Cassel & Bernstein, 2001). Izrazita relativnost pojma kriminal izhaja iz dejstva, da so kazenske zakonike pogosto pisali tudi tisti, ki bi jih v drugem, récimo temu v pravičnem svetu, uvrstili med storilce.
Ključne besede: kriminaliteta, Slovenija, statistika
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 8416; Prenosov: 1088
Celotno besedilo (1,51 MB) |
520. Uporaba informacijske tehnologije, kibernetska kriminaliteta in varstvo osebnih podatkov : rezultati spletne anketeAleš Završnik, 2014, elaborat, predštudija, študija Povzetek: V okviru podoktorskega raziskovalnega projekta Tehnično okrepljeno nadzorovanje in boj zoper kriminaliteto: etični, pravni in kriminološki vidiki porajajočih se detekcijskih in nadzornih tehnologij, ki ga je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost (št. Z5-4025) v obdobju med 7.2011 in 6.2013, je bila na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot nosilni raziskovalni organizaciji, opravljena empirična študija o uporabi informacijske tehnologije, o kibernetski kriminaliteti in varstvu osebnih podatkov. Ciljna skupina anketiranja so bili študentje in dijaki srednjih šol v različnih regijah Slovenije.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, varstvo osebnih podatkov, statistični pregled, spletne ankete, statistika, Slovenija, raziskave
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2015; Ogledov: 6729; Prenosov: 1228
Celotno besedilo (25,15 MB) |
