501. Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013Boštjan Godec, Metka Hudina, Valentina Usenik, Anita Solar, Viljanka Vesel, Matej Stopar, Darinka Koron, Biserka Donik Purgaj, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sadjarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 5012; Prenosov: 963
 Povezava na celotno besedilo |
502. Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2014 :
(jesensko poročilo)Tina Volk, Barbara Zagorc, Ben Moljk, Matej Bedrač, Marjeta Pintar, Maja Kožar, 2014, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska ekonomika, kmetijska politika, kmetijski trgi, pregledi, 2013, ocena stanja, Slovenija, predhodno poročilo, zeleno poročilo
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4511; Prenosov: 1004
Povezava na celotno besedilo |
503. Opisna sortna lista za jajčevec 2015Kristina Ugrinović, Mojca Škof, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: jajčevci, sorte, sortne liste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3390; Prenosov: 1074
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
504. Možnosti za izboljšave na področju bioplinskih tehnologijViktor Jejčič, Andrej Simončič, Tomaž Poje, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: bioplin, biometan, kmetijski potencial, bioplinske naprave, bioplinska tehnologija, transport biometana, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3822; Prenosov: 1132
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
505. Posledice pozebe v gozduIztok Sinjur, 2017, strokovni članek Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3598; Prenosov: 659
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
506. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4808; Prenosov: 885
Celotno besedilo (834,24 KB) |
507. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3870; Prenosov: 834
Celotno besedilo (5,26 MB) |
508. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4504; Prenosov: 906
Celotno besedilo (653,68 KB) |
509. Trendi v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SlovenijiMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Ob pričakovani večji pogostnosti in obsegu ujm sta nas žled februarja 2014 in namnožitev lubadarjev 2015 in 2016 opomnila na problematičnost preskrbe s semenom in sadikami. Pregledali smo obseg obnove s setvijo in sajenjem v zadnjih dvajsetih letih ter načrtovano porabo sadik in zaloge sadik v slovenskih drevesnicah. V Sloveniji se obseg obnove gozdov s sajenjem in setvijo zmanjšuje kljub vse večjim potrebam po obnovi gozdov po sanitarnih sečnjah; gozdno drevesničarstvo in semenarstvo razvojno zastaja. Trenutno v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti zadostnih količin semena in sadik vseh ciljnih drevesnih vrst za potrebe sanacij v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: obnova gozdov, sadike, genetska pestrost, prilagodljivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4522; Prenosov: 955
Celotno besedilo (1,13 MB) |
510. Ocena stroškov prevoza lesa z gozdarsko traktorsko polprikolicoJaka Klun, Robert Robek, Mitja Piškur, Boštjan Košir, 2017, strokovni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen predlog za razvoj področja študija dela v slovenskem gozdarstvu z izdelavo kratkih usmerjenih raziskav v javnem interesu. Koncept usmerjene študije dela je bil preizkušen na primeru ocene stroškov prevoza lesa z gozdarsko traktorsko polprikolico. Na podlagi kombiniranja evidenčnih in podrobnih metod študija časa je bil določen vzorčni normativ za prevoz lesa s kmetijskim traktorjem moči 77 kW in 8-tonsko polprikolico po grajenih prometnicah. Za izbrani strojni sestav traktorske polprikolice je bila izračunana podrobna kalkulacija stroškov prevoza lesa, ki ga opravlja samostojni podjetnik v okvirih veljavne delovne, davčne in okoljske zakonodaje. S sintezo vzorčnega normativa in kalkulacij stroškov smo pripravili podlage za ocenjevanje stroškov vzorčne storitve na enoto proizvoda in za njeno primerjavo s cenami take storitve na trgu. Pogoji za relevantnost in racionalnost usmerjenih študij so neodvisnost pri njihovi pripravi ter visoka usposobljenost in sodobna opremljenost raziskovalnih skupin, ki jih izvaja.
Ključne besede: študij dela, normativi, kalkulacija stroškov, gozdarstvo, traktorska polprikolica, Slovenija, prevoz lesa
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 4342; Prenosov: 776
Celotno besedilo (567,71 KB) |
