41. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4413; Prenosov: 1928
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
42. Eksote gozdnega drevja v Sloveniji : rdeči hrast / Quercus borealis Michx./Rihard Erker, 1972, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesne vrste, rdeči hrast, Quercus borealis Michx., gojenje, poskusi z eksotami, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2813; Prenosov: 741
Celotno besedilo (1,58 MB) |
43. |
44. |
45. Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v SlovenijiIvan Smole, Lado Kutnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vegetacija, rastišče, raziskovalna ploskev, hrast, Quercus sp., Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2964; Prenosov: 1264
Celotno besedilo (3,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
46. |
47. Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega KrasaMartina Lavrič, Jožica Gričar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2017; Ogledov: 5559; Prenosov: 806
Celotno besedilo (913,15 KB) |
