Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Picea abies Karst) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in Serbia
Hojka Kraigher, Milan Drekić, Saša Pekeč, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Orlović, Marina Katanić

Povzetek: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Ključne besede: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
DiRROS - Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 246; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (553,32 KB)

2.
3.
4.
Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methods
Natalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000

Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 832; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 719; Prenosov: 67
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na Pokljuki
Gregor Božič, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 772; Prenosov: 69
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Tom Levanič, Andreja Slapnik, 2006

Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 822; Prenosov: 69
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Genetic diversity of core vs. peripheral Norway spruce native populations at a local scale in Slovenia
Hojka Kraigher, Gregor Božič, Marjana Westergren

Povzetek: We investigated the levels of genetic diversity and population differentiation among core and peripheral populations of Norway spruce along an altitudinal gradient (from inversions to upper tree line) using isoenzymes (ISO) and nuclear simple-sequence repeats (SSR) markers on overlapping set of populations. Twenty-seven to seventy trees from 11 and 7 populations were genotyped with isoenzymes and SSRs, respectively. The results partially conform to the expectations of the central-peripheral hypothesis (CPH) and are consistent for both marker sets. Genetic differentiation among peripheral populations was low but significantly different from zero (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) and higher than that among core populations (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), conforming to central peripheral hypothesis. Contrastingly, levels of genetic diversity assessed by both richness and equitability measures did not significantly differ between peripheral and core populations (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 for peripheral and core populations, respectively).
Ključne besede: central peripheral hypothesis, Picea abies (L.) Karst., genetic diversity, genetic differentiation, upper tree line, inversion
DiRROS - Objavljeno: 07.05.2018; Ogledov: 608; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (561,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh