81. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-173 : opis vzorca: Picea abies, cela rastlina, št. enot 3 : namen testiranja: sum na: žuželkaAndreja Kavčič, Nikica Ogris, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, sadika, mehanska poškodba, Pityogenes chalcographus, Pityophthorus pityographus, Hylastes angustatus, Dryocoetes autographus
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2019; Ogledov: 1790; Prenosov: 94 |
82. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-164 : opis vzorca: Picea abies, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: glivaNikica Ogris, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, rjavenje smrekovih iglic, Rhizosphaera kalkhoffii, stres, fakultatitvni parazit, smrekov zavijač, Epinotia tedella
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1871; Prenosov: 84 |
83. Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkovAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Ključne besede: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 2849; Prenosov: 801
 Celotno besedilo (512,90 KB) |
84. Kratkoročna napoved ulova osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v kontrolne pasti tipa Theysohn za leto 2019 za SlovenijoMaarten De Groot, Marija Kolšek, 2019, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: Ips typographus, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, prenamnožitev, pasti, gostota populacije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 2370; Prenosov: 1596
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
85. Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2019, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, populacije, RITY-2, CHAPY-1, gostota, model
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2019; Ogledov: 2368; Prenosov: 1441
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. |
87. Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozduDušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot.
Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7033; Prenosov: 2939
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
88. Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in SerbiaMarina Katanić, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Pekeč, Milan Drekić, Hojka Kraigher, izvirni znanstveni članek Povzetek: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Ključne besede: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2019; Ogledov: 2669; Prenosov: 1583
Celotno besedilo (553,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
89. Genetic diversity of core vs. peripheral Norway spruce native populations at a local scale in SloveniaMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, izvirni znanstveni članek Povzetek: We investigated the levels of genetic diversity and population differentiation among core and peripheral populations of Norway spruce along an altitudinal gradient (from inversions to upper tree line) using isoenzymes (ISO) and nuclear simple-sequence repeats (SSR) markers on overlapping set of populations. Twenty-seven to seventy trees from 11 and 7 populations were genotyped with isoenzymes and SSRs, respectively. The results partially conform to the expectations of the central-peripheral hypothesis (CPH) and are consistent for both marker sets. Genetic differentiation among peripheral populations was low but significantly different from zero (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) and higher than that among core populations (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), conforming to central peripheral hypothesis. Contrastingly, levels of genetic diversity assessed by both richness and equitability measures did not significantly differ between peripheral and core populations (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 for peripheral and core populations, respectively).
Ključne besede: central peripheral hypothesis, Picea abies (L.) Karst., genetic diversity, genetic differentiation, upper tree line, inversion
Objavljeno v DiRROS: 07.05.2018; Ogledov: 8041; Prenosov: 1762
Celotno besedilo (561,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
90. |
