1. Kratek popis gozdnega gospodarstva v Sloveniji in važnejših pridobitnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi : z opisom mesta Ljubljane in krajev, v katere se prirede izleti1923, ni določena Ključne besede: gozdarstvo, lesna industrija, kmetijstvo, lovstvo, ribištvo, hudourniki, razvoj gozdarstva, premogovništvo, Slovenija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 342 Celotno besedilo (142,40 MB) |
2. |
3. |
4. Josip Ressel - gozdar in izumiteljMitja Cimperšek, 2019, strokovni članek Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet. Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2893; Prenosov: 772 Celotno besedilo (241,92 KB) |
5. |
6. Pregled odmevnosti člankov, objavljenih v reviji Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirkah Web of scienceMaja Peteh, 2013, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Prispevek prikazuje analizo citatov prispevkov iz revije Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirki Web of Science (WoS) skozi celotno obdobje izhajanja revije do vključno 2011, upoštevani so citati, pridobljeni do februarja 2013. Revija v zbirki ni indeksirana, zato je bila analiza usmerjena na citate člankov iz revije v tistih revijah, ki so indeksirane v zbirki. Z vidika vrednotenja raziskovalne uspešnosti in uredniške politike je bil namen ugotoviti odmevnost objav. V celotnem obdobju izhajanja revije od leta 1957 (od 1973 izhaja s tem naslovom, pred tem je dvakrat spremenila naslov) je do leta 2011, ki je še bilo zajeto, izšlo 738 prispevkov. V revijah, vključenih vzbirko WoS, je bilo citiranih 161 prispevkov (21,8 % vseh objavljenih), in sicer 267-krat. Citirana objava je bila povprečno citirana 1,7-krat. 34,6 % najdenih citatov je navedenih v člankih neslovenskih avtorjev. Citate najdemo pod 21 različnimi naslovi revije, kar kaže mnogo nedoslednosti. Citate člankov Zbornika gozdarstva in lesarstva najdemo v 76 revijah, ki so razvrščene v 32 različnih WoS-kategorij, od katerih je le ena tretjina zunaj področij gozdarstva (37,7 %), botanike (17,5 %) in okoljskih znanosti (10,4 %). Uvrstitev revije v zbirke, kot je WoS, bi skupaj z zagotavljanjem odprtega dostopa verjetno še izboljšalo mednarodno vidnost revije. Ključne besede: citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Web of science Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4698; Prenosov: 2200 Celotno besedilo (624,76 KB) |
7. |
8. Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva : 1950-2004Maja Peteh, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z bibliometrijskimi metodami je mogoče kvantitativno ovrednotiti značilnosti prispevkov in pridobiti dodatno znanje o raziskovalnem delu avtorjev. V prispevku so prikazani rezultati bibliometrijske analize revije Zbornik gozdarstva in lesarstva, v kateri je bilo zajetih 593 prispevkov, objavljenih od njegovih začetkov v letu 1950 do vključno leta 2004. Analizirano je številočlankov v letu, število avtorjev, citatov, samocitatov ter oprema člankov s preglednicami in slikami. V povprečju je število sodelujočih avtorjev manjše od dveh, večina (68 %) jih prihaja iz treh institucij, ki izdajajo revijo, ženske pa sestavljajo 17 % delež. V povprečju so prispevki pripravljeni s pomočjo 23 virov, od katerih sta 2 samocitata, opremljeni pa sos 3 - 4 preglednicami in 4 - 5 slikami. Prispevki so v 91 % pisani v slovenskem jeziku. Od začetkov izhajanja revije ostaja primarni vir literaturepisan v slovenskem jeziku (34 %), od katerih jih je 24 % objavljenihv samem Zborniku ali Gozdarskem vestniku ali zbirki Strokovna in znanstvena dela. V začetku devetdesetih so kot drugi najpomembnejši jezik literature angleško pisani viri izpodrinili nemške. Ključne besede: znanstveno delo, raziskovalno delo, citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4474; Prenosov: 1874 Celotno besedilo (10,14 MB) |