41. Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozdaUrša Vilhar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdneekosisteme, saj pomembno vplivajo na preskrbo z vodo, kroženje hranil indinamiko ogljika v ekosistemu. Namen naše raziskave je bil analizirati padavinski režim v dveh sestojih in vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog ter v gospodarskem sonaravnem gozdu Snežna jama. V vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004 smospremljali prepuščene padavine in odtok po deblu v vrzelih in sestojih, padavine na prostem pa v letih od 2001 do 2007. Meritve padavin v gozdni krajini so redke, čeprav so pomemben vhodni podatek za modeliranje procesov v gozdnih ekosistemih. Uporaba meritev z najbližjih meteoroloških postaj je zaradi njihove oddaljenosti vprašljiva, zato smo dnevne in mesečne količine padavin na prostem primerjali z vrednostmi za klimatološko postajo Kočevje ter EMEP-postajo Iskrba pri Kočevski Reki.
Ključne besede: padavine, vrzeli, gozdovi, gospdoarski gozdovi, pragozdovi, pragozdni rezervati, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4895; Prenosov: 2051
 Celotno besedilo (531,04 KB) |
42. Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozdaUrša Vilhar, Primož Simončič, Lučka Kajfež-Bogataj, Klaus Katzensteiner, Jurij Diaci, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mikroklimatske razmere sodijo med dejavnike, ki odločujoče vplivajo na zgradbo, rast, zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih ekosistemov. Namen naše raziskave je bil raziskati osnovne mikroklimatske razmere v dveh sestojihin v vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu (Rajhenavski Rog) ter gospodarskem sonaravnem gozdu (Snežna jama) v vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004. Spremljali smo temperaturo zraka, temperaturo tal, relativno zračno vlago ter smer in hitrost vetra. V pragozdnem rezervatu so bile povprečne dnevne temperature zraka na 2 m višine nižje kot v gospodarskem gozdu, relativna zračna vlaga pa je bila višja. V gospodarskem gozdu so bile v nasprotju s pričakovanji temperature zraka na sredini Male vrzeli (SMV) višje kot na sredini Velike vrzeli (SVV). Ugotavljamo, da na mikroklimatske razmere poleg zgradbe sestoja in oblikovanost roba vrzeli pomembno vplivajo tudi značilnosti razgibanega kraškega reliefa: naklon terena, ekspozicija ter oblikovanost terena.
Ključne besede: mikroklima gozda, gospodarski gozd, pragozdni rezervati, vrzeli, tvorba vrzeli, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4794; Prenosov: 1952
Celotno besedilo (3,79 MB) |
43. Biodiversity of types of ectomycorrhizae in a norway spruce stands on PokljukaUrša Vilhar, Igor Smolej, Tadeja Trošt Sedej, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp.
Ključne besede: ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae, Norway spruce, natural regeneration, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4650; Prenosov: 1947
Celotno besedilo (1,79 MB) |
44. Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Ključne besede: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4999; Prenosov: 2074
Celotno besedilo (613,06 KB) |
45. |
46. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3257; Prenosov: 882
Celotno besedilo (9,78 MB) |
47. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3417; Prenosov: 1334
Celotno besedilo (46,37 MB) |
48. |
49. Trace elements and nitrogen content in naturally growing moss Hypnum cupressiforme in urban and peri-urban forests of the Municipality of Ljubljana (Slovenia)S. Berisha, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, M. Saboljević, Saša Zavadlav, Zvonka Jeran, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: We monitored trace metals and nitrogen using naturally growing moss Hypnum cupressiforme Hedw. in urban and peri-urban forests of the City Municipality of Ljubljana. The aim of this study was to explore the differences in atmospheric deposition of trace metals and nitrogen between urban and peri-urban forests. Samples were collected at a total of 44 sites in urban forests (forests within the motorway ring road) and peri-urban forests (forests outside the motorway ring road). Mosses collected in urban forests showed increased trace metal concentrations compared to samples collected from peri-urban forests. Higher values were significant for As, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Tl and V. Within the motorway ring road, the notable differences in element concentrations between the two urban forests were significant for Cr, Ni and Mo. Factor analysis showed three groups of elements, highlighting the contribution of traffic emissions, individual heating appliances and the resuspension of contaminated soils and dust as the main sources of trace elements in urban forests.
Ključne besede: heavy metals, biomonitoring, Ljubljana, ICP-MS, elemental analysis, factor analysis, traffic emissions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3402; Prenosov: 1374
Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 4Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Daniela Stojanova, Robert Krajnc, Špela Jagodic, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Marko Kovač, 2010, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3148; Prenosov: 873
Celotno besedilo (3,54 MB) |
