Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Urša Vilhar) .

41 - 50 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda
Urša Vilhar, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdneekosisteme, saj pomembno vplivajo na preskrbo z vodo, kroženje hranil indinamiko ogljika v ekosistemu. Namen naše raziskave je bil analizirati padavinski režim v dveh sestojih in vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog ter v gospodarskem sonaravnem gozdu Snežna jama. V vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004 smospremljali prepuščene padavine in odtok po deblu v vrzelih in sestojih, padavine na prostem pa v letih od 2001 do 2007. Meritve padavin v gozdni krajini so redke, čeprav so pomemben vhodni podatek za modeliranje procesov v gozdnih ekosistemih. Uporaba meritev z najbližjih meteoroloških postaj je zaradi njihove oddaljenosti vprašljiva, zato smo dnevne in mesečne količine padavin na prostem primerjali z vrednostmi za klimatološko postajo Kočevje ter EMEP-postajo Iskrba pri Kočevski Reki.
Ključne besede: padavine, vrzeli, gozdovi, gospdoarski gozdovi, pragozdovi, pragozdni rezervati, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4895; Prenosov: 2051
.pdf Celotno besedilo (531,04 KB)

42.
Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda
Urša Vilhar, Primož Simončič, Lučka Kajfež-Bogataj, Klaus Katzensteiner, Jurij Diaci, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Mikroklimatske razmere sodijo med dejavnike, ki odločujoče vplivajo na zgradbo, rast, zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih ekosistemov. Namen naše raziskave je bil raziskati osnovne mikroklimatske razmere v dveh sestojihin v vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu (Rajhenavski Rog) ter gospodarskem sonaravnem gozdu (Snežna jama) v vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004. Spremljali smo temperaturo zraka, temperaturo tal, relativno zračno vlago ter smer in hitrost vetra. V pragozdnem rezervatu so bile povprečne dnevne temperature zraka na 2 m višine nižje kot v gospodarskem gozdu, relativna zračna vlaga pa je bila višja. V gospodarskem gozdu so bile v nasprotju s pričakovanji temperature zraka na sredini Male vrzeli (SMV) višje kot na sredini Velike vrzeli (SVV). Ugotavljamo, da na mikroklimatske razmere poleg zgradbe sestoja in oblikovanost roba vrzeli pomembno vplivajo tudi značilnosti razgibanega kraškega reliefa: naklon terena, ekspozicija ter oblikovanost terena.
Ključne besede: mikroklima gozda, gospodarski gozd, pragozdni rezervati, vrzeli, tvorba vrzeli, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4794; Prenosov: 1952
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

43.
Biodiversity of types of ectomycorrhizae in a norway spruce stands on Pokljuka
Urša Vilhar, Igor Smolej, Tadeja Trošt Sedej, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp.
Ključne besede: ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae, Norway spruce, natural regeneration, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4650; Prenosov: 1947
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

44.
Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990
Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Ključne besede: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4999; Prenosov: 2074
.pdf Celotno besedilo (613,06 KB)

45.
46.
47.
48.
Fine root dynamics in Slovenian beech forests in relation to soil temperature and water availability
Peter Železnik, Urša Vilhar, Mike Starr, Maarten De Groot, Hojka Kraigher, 2016, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2685; Prenosov: 1323
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
Trace elements and nitrogen content in naturally growing moss Hypnum cupressiforme in urban and peri-urban forests of the Municipality of Ljubljana (Slovenia)
S. Berisha, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, M. Saboljević, Saša Zavadlav, Zvonka Jeran, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We monitored trace metals and nitrogen using naturally growing moss Hypnum cupressiforme Hedw. in urban and peri-urban forests of the City Municipality of Ljubljana. The aim of this study was to explore the differences in atmospheric deposition of trace metals and nitrogen between urban and peri-urban forests. Samples were collected at a total of 44 sites in urban forests (forests within the motorway ring road) and peri-urban forests (forests outside the motorway ring road). Mosses collected in urban forests showed increased trace metal concentrations compared to samples collected from peri-urban forests. Higher values were significant for As, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Tl and V. Within the motorway ring road, the notable differences in element concentrations between the two urban forests were significant for Cr, Ni and Mo. Factor analysis showed three groups of elements, highlighting the contribution of traffic emissions, individual heating appliances and the resuspension of contaminated soils and dust as the main sources of trace elements in urban forests.
Ključne besede: heavy metals, biomonitoring, Ljubljana, ICP-MS, elemental analysis, factor analysis, traffic emissions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3402; Prenosov: 1374
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh