121. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5503; Prenosov: 1697
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
122. Spremljanje žagovinarjev (Monochamus spp.) na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO MariborAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil z metodo spremljanja na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor ugotoviti prisotnost tujerodnih vrst žagovinarjev (Monochamus spp.), ki so njeni potrjeni vektorji, ter analiza stranskega ulova s poudarkom na redu hroščev (Coleoptera), znotraj katerega je bila posebna pozornost namenjena družinama kozličkov (Cerambycidae) in pisancev (Cleridae) ter poddružini podlubnikov (Curculionidae - Scolytinae). Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah (Maribor Tezno in Spodnje Hoče) od 11. 5. 2018 do 13. 10. 2018, uporabljeni sta bili WitaPrall IntPt pasti za mokri ulov z atraktantom Galloprotect Pack. Za namen zbiranja in konzerviranja ulovljenih osebkov je bila preizkušena mešanica vode, kuhinjske soli in detergenta, ki se je izkazala za učinkovito. Ulovljeni so bili osebki iz 42 družin hroščev (Coleoptera). V skupnem ulovu hroščev so po številu prevladovali podlubniki (Curculionidae - Scolytinae), obilneje so bili zastopani tudi pisanci (Cleridae), kozlički (Cerambycidae) in osebki iz družine Lathridiidae. Iz družine pisancev je bilo ulovljenih 224 osebkov iz rodu Thanasimus, katerega predstavniki so pomembni plenilci podlubnikov. Ulovljeni so bili osebki treh vrst iz družine kozličkov, in sicer Spondylis buprestoides (največja številčna zastopanost), Acanthocinus griseus in Monochamus galloprovincialis. Tujerodne vrste žagovinarjev niso bile ulovljene.
Ključne besede: tujerodni žagovinarji, vektorji, borova ogorčica, spremljanje, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1990; Prenosov: 543
 Celotno besedilo (465,54 KB) |
123. |
124. |
125. Odmiranje listja puhastega hrasta na Krasu v letu 2008, hrastova listna pegavost (Dicarpella dryina)Dušan Jurc, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Tine Hauptman, Boštjan Košiček, 2009, strokovni članek Ključne besede: puhasti hrast, Quercus sp., hrastova listna pegavost, Dicarpella dryina, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1442; Prenosov: 736
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
126. Osip smrekovih iglic, Lirula macrosporaTine Hauptman, Marijan Denša, 2009, strokovni članek Ključne besede: smreka, Picea abies, Lirula macrospora, iglice, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1500; Prenosov: 793
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
127. Prezgodnje odpadanje listov velikega jesena je povzročila gliva Hymenoscyphus albidus, povzročiteljica jesenovega ožigaNikica Ogris, Tine Hauptman, Mojca Bogovič, 2010, strokovni članek Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., glive, Hymenoscyphus albidus, listi, jesenov ožig, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1516; Prenosov: 758
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
128. Revno rastišče in navadno ohmelje (Loranthus europaeus) je prizadelo graden na Dularjevem bregu pri Zidanem mostuNikica Ogris, Tine Hauptman, Tom Levanič, Dušan Jurc, Barbara Slabanja, Boštjan Pihler, 2010, strokovni članek Ključne besede: suša, stres, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, Quercus petraea, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1657; Prenosov: 975
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
129. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1582; Prenosov: 890
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
130. 30 let spremljanja stanja gozdov v SlovenijiGregor Božič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Domen Finžgar, Katarina Flajšman, Anže Japelj, Dušan Jurc, Milan Kobal, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tom Levanič, Aleksander Marinšek, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Saša Vochl, Marjana Westergren, Daniel Žlindra, 2015, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2176; Prenosov: 579
Celotno besedilo (3,81 MB) |
