91. Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Živa Mrevlje, Barbara Koroušić-Seljak, Katja Kogovšek, Branko Zakotnik, Iztok Takač, Matjaž Horvat, Tadej Dovšak, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Jožica Červek, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Milena Kerin, Matjaž Sever, Primož Strojan, Borut Štabuc, Mojca Unk, Jernej Benedik, Erik Brecelj, Tadeja Pintar, Lidija Kompan, Marko Novak, Laura Petrica, Denis Mlakar-Mastnak, Brigita Avramović Brumen, Eva Peklaj, Rajmonda Jankovič, Urška Jelenko, Edita Rotner, Sanja Đukić, Petra Tavčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, kaheksija, priporočila, klasifikacija Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2882; Prenosov: 812 Celotno besedilo (158,92 KB) |
92. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z malignim melanomomMarko Boc, Martina Reberšek, Tanja Mesti, Primož Strojan, Boris Jančar, Katarina Barbara Karner, Marko Hočevar, Marko Snoj, Damijan Bergant, Tomi Bremec, Janja Ocvirk, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: rak kože, maligni melanom, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija, dermatovenerolog Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2728; Prenosov: 689 Celotno besedilo (172,25 KB) |
93. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z raki glave in vratuPrimož Strojan, Barbara Žumer, Cvetka Grašič-Kuhar, Katarina Barbara Karner, Boris Jančar, Marta Dremelj, Branko Zakotnik, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: rak glave, rak vratu, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija, redki raki Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2614; Prenosov: 733 Celotno besedilo (132,37 KB) |
94. |
95. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicOlga Blatnik, Marko Boc, Tomi Bremec, Marko Hočevar, Katarina Barbara Karner, Boštjan Luzar, Janja Ocvirk, Barbara Perić, Jože Pižem, Martina Reberšek, Primož Strojan, 2019, strokovni članek Ključne besede: karcinom Merklovih celic, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3423; Prenosov: 860 Celotno besedilo (151,55 KB) |
96. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, strokovni članek Ključne besede: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3309; Prenosov: 990 Celotno besedilo (492,29 KB) |
97. Zdravljenje raka dojke z obsevanjemTanja Marinko, Elga Majdič, Marija Snežna Paulin-Košir, Cvetka Bilban-Jakopin, Andreja Gojkovič Horvat, 2011, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Knjižica je namenjena bolnicam z rakom dojk, ki imajo po operaciji dojke predvideno še pooperativno obsevanje. Opisuje namen in potek zdravljenja z obsevanjem ter zgodnje in pozne učinke obsevanja. Bolnicam nudi navodila za nego obsevane kože med zdravljenjem in po zaključenem zdravljenju. Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2878; Prenosov: 777 Celotno besedilo (1,83 MB) |
98. Radiomukozitis : neprijetna težava pri obsevanju raka glave in vratuPrimož Strojan, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Z radio(kemo)terapijo zdravimo velik del bolnikov z rakom glave in vratu. Pri tem je obsevan pomemben del sluznic ustne votline in žrela. Nastalo poškodbo sluznic imenujemo radiomukozitis oz. zaradi mesta nahajanja tudi oralni mukozitis ali stomatitis. Ključne besede: rak glave, rak vratu, obsevanje, vnetje sluznic, radiomukozitis, oralni mukozitis, stomatitis Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 3146; Prenosov: 925 Celotno besedilo (1,66 MB) |
99. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni. Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3791; Prenosov: 1050 Celotno besedilo (242,23 KB) |
100. |