Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Monika %C4%8Ce%C5%A1njevar) .

71 - 80 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
71.
Mednarodno strokovno srečanje o pomenu kliničnih farmacevtov pri bolnikih z rakom, Leuven, 26.-28. maj 2008
Monika Sonc, 2008, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2730; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (122,70 KB)

72.
ECCO 13 - evropska konferenca o raku
Monika Sonc, 2006, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2733; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (215,10 KB)

73.
Kongres Evropske zveze onkoloških farmacevtov : Hamburg, 22.-24. 1. 2009
Samo Rožman, Igor Virant, Monika Sonc, 2009, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2810; Prenosov: 747
.pdf Celotno besedilo (37,20 KB)

74.
Poročilo s 35. evropskega kongresa kliničnih farmacevtov
Monika Sonc, 2007, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2688; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (112,57 KB)

75.
Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnil
Monika Sonc, 2007, strokovni članek

Povzetek: Vse več ljudi uživa dodatke k prehrani, da bi ostali zdravi, preprečili nastanek bolezni ali se sami zdravili, vendar pa pogosto ni dovolj opozoril in podatkov o učinkovinah, presnovkih, farmakokinetiki, farmakologiji, toksikologiji, neželenih učinkih in njihovi pogostosti, učinkih dolgotrajnega uživanja, interakciji s hrano, alkoholom in zdravili, uporabi pri posameznih skupinah bolnikov in kontraindikacijah. Že dolgo je znano, da lahko dodatki k prehrani in uveljavljeni načini zdravljenja medsebojno vplivajo, vendar pa podatkov o tem, vsaj kliničnih, ni dovolj. Veliko je poročil o primerih, a malo uradnih kliničnih raziskav. Številne primere so raziskali in ovrednotili glede na njihovo vrsto in pomen. Za zdravje je najnevarnejše, ko se dodatki k prehrani uporabljajo sočasno z zdravili z majhnim terapevtskim indeksom. Zelo pomembno je, da farmacevti in zdravniki dobro poznajo možne neželene učinke in interakcije dodatkov k prehrani ter da se o njih pogovorijo z bolniki. Prav bi bilo poudariti, da prehranska dopolnila niso zdravila, zato tudi ni dokazov, da so učinkovita za zdravljenje bolezni. Tako je treba uporabnikom svetovati, da morajo v primeru, ko se počutje oz. simptomi ne izboljšajo ali se stanje celo poslabša, nujno prekiniti samozdravljenje in obiskati zdravnika. Med dodatki se največ interakcij pojavlja pri pripravkih s šentjanževko, med zdravili pa jih je največ povezanih z varfarinom.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2967; Prenosov: 939
.pdf Celotno besedilo (184,46 KB)

76.
Pomen hipoksije pri obsevanju
Peter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3782; Prenosov: 944
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

77.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4378; Prenosov: 2044
.pdf Celotno besedilo (720,64 KB)

78.
Short reviews on the genetics and breeding of introduced to Europe forest tree species
2016, strokovna monografija

Povzetek: Monograph represents short reviews on the genetics and breeding of introduced to Europe forest tree species. The management of tree species non-native to European geographical regions has a long tradition within forestry management practice. Their introduction to Europe (initially focused on growing tree species) dates back to the 18th century when enormous demands were being made on natural resources to sustain the on-going industrialization of Europe. Today issues of biomass production and C sequestration as well as the question of whether these species could increase the adaptive capacity of forests to long-term climate change patterns have fueled a growing interest in non-native tree species in Europe.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4474; Prenosov: 1185
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

79.
The genetic population study of Balkan Silver Fir (Abies alba Mill.)
Dalibor Ballian, Faruk Bogunić, Muhamed Bajrić, Davorin Kajba, Hojka Kraigher, Monika Konnert, 2012, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2502; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (708,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

80.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh