61. Kardiotoksičnost, povzročena s kemoterapijoAlja Drobnič, Marko Boc, Mojca Unk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sistemsko onkološko zdravljenje lahko povzroča akutno in pozno srčnožilno toksičnost, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja in celokupno preživetje po zaključenem zdravljenju, zato moramo pred začetkom zdravljenja oceniti tveganje za nastanek srčnožilne toksičnosti, upoštevati preventivne ukrepe in v primeru nastanka srčnožilnih zapletov hitro in ustrezno ukrepati. Najpogosteje s kardiotoksičnostjo povezujemo antracikline, ki povzročajo srčno popuščanje. Tveganje za nastanek je odvisno kumulativne doze antraciklinov, zdravljenje pa sledi splošnim smernicam zdravljenja srčnega popuščanja. Fluoupirimidini največkrat povzročajo povratno kardiotoksičnost preko vazospazma koronarnih arterij, kar vodi v relativno ishemijo miokarda. Ob tem lahko pride do netipične angine pektoris, ki se pojavi v mirovanju ali ishemičnih sprememb v EKG, oboje pa mine po prekinitvi zdravljenja. Redkeje se srečamo s kardiotoksičnostjo tudi pri drugih kemoterapevtikih.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (405,24 KB) |
62. Utilisation of waste Cu-, Mn- and Fe-loaded zeolites generated after wastewater treatment as catalysts for air treatmentMia Stanković, Margarita Popova, Matjaž Mazaj, Goran Dražić, Andraž Šuligoj, Nigel Willy Van de Velde, Mojca Opresnik, Željko Jaćimović, Nataša Novak Tušar, Nataša Zabukovec Logar, 2022, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 165
Celotno besedilo (197,67 KB) |
64. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 225
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
65. Bleomycin concentration in patientsʹ plasma and tumors after electrochemotherapy : a study from InspECT GroupAleš Grošelj, Maša Omerzel, Mojca Kržan, Tina Kosjek, Krisztina Bottyán, Helena Plešnik, Črt Jamšek, Maja Čemažar, Erika Kis, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: electrochemotherapy, electroporation, bleomycin
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2022; Ogledov: 494; Prenosov: 242
Celotno besedilo (670,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Risk factors for systemic reactions in typical cold urticaria : results from the COLD-CE studyMojca Bizjak, Mitja Košnik, Dejan Dinevski, Simon Francis Thomsen, Daria Fomina, Elena Borzova, Kanokvalai Kulthanan, Raisa Meshkova, Dalia Melina Ahsan, Mona Al-Ahmad, Jovan Miljković, Dorothea Terhorst, Marcus Maurer, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Cold urticaria (ColdU), i.e. the occurrence of wheals or angioedema in response to cold exposure, is classified into typical and atypical forms. The diagnosis of typical ColdU relies on whealing in response to local cold stimulation testing (CST). It can also manifest with cold-induced anaphylaxis (ColdA). We aimed to determine risk factors for ColdA in typical ColdU. Methods. An international, cross-sectional study COLD-CE was carried out at 32 urticaria centers of reference and excellence (UCAREs). Detailed history was taken and CST with an ice cube and/or TempTest® performed. ColdA was defined as an acute cold-induced involvement of the skin and/or visible mucosal tissue and at least one of: cardiovascular manifestations, difficulty breathing, or gastrointestinal symptoms. Results. Of 551 ColdU patients, 75% (n=412) had a positive CST and ColdA occurred in 37% (n=151) of the latter. Cold-induced generalized wheals, angioedema, acral swelling, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itch of earlobes were identified as signs/symptoms of severe disease. ColdA was most commonly provoked by complete cold water immersion and ColdA caused by cold air was more common in countries with a warmer climate. Ten percent (n=40) of typical ColdU patients had a concomitant chronic spontaneous urticaria (CSU). They had a lower frequency of ColdA than those without CSU (4% vs 39%, p=0.003). We identified the following risk factors for cardiovascular manifestations: previous systemic reaction to a Hymenoptera sting, angioedema, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itchy earlobes. Conclusion. ColdA is common in typical ColdU. High-risk patients require education about their condition and how to use an adrenaline autoinjector.
Ključne besede: urticaria, risk factors, epinephrine - therapeutic use, self administration, intramuscular injections - methods, cold urticaria, systemic reactions, adrenaline autoinjector
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2022; Ogledov: 521; Prenosov: 222
 Povezava na datoteko |
67. Proteolytically activated CRAC effectors through designed intramolecular inhibitionVid Jazbec, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: STIM1, Orai, TEV protease, PPV protease, calcium signaling, coiled-coil peptides
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 411
Celotno besedilo (5,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. |
69. Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patientsMojca Bizjak, Katja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate. Objectives. We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens. Methods. Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done. Results. Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings. Conclusion. We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: allergy and immunology -- diagnosis, hypersensitivity -- diagnosis, skin tests, clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 209
Povezava na datoteko |
70. Razsvetlimo Slovenijo, razsvetlimo svet : foto poročilo ob prvi obletnici globalnega gibanja zaeliminacijo raka materničnega vratu, 17. 11. 2021Urška Ivanuš, Tine Jerman, Mojca Florjančič, Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, ni določena Ključne besede: program ZORA, globalna strategija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 293
Celotno besedilo (3,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
