11. |
12. Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanjeMaja Podgornik, Jakob Fantinič, Milena Bučar-Miklavčič, Vasilij Valenčič, Bojan Butinar, Dominik Vodnik, Helena Gramc, Damijana Kastelec, Mitja Ferlan, Marina Pintar, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Monografija obsega pregled znanja na področju prilagoditve oljk na sušne razmere ter pregled tehnologij namakanja oljk. Res je, da je oljka manj zahtevna vrsta, saj lahko uspeva v izjemno skeletnih tleh in je zelo dobro prilagojena na pomanjkanje vode v njih, a kljub fiziološkim prilagoditvam, lahko sušne razmere negativno vplivajo na rast, razvoj in pridelek oljk. Sušni stres lahko pri oljkah blažimo z deficitnim namakanjem. Deficitni način namakanja je oblika nadgradnje namakanja, saj z nadzorovanim primanjkljajem vode zagotovimo kakovost pridelka, obstoj rastline ter hkrati zmanjšamo porabo vode in energije. Deficitni način namakanja, temelji na načelu, da obrok vode dodamo takrat, ko ga rastlina najbolj gospodarno uporabi. Pri tem je ključnega pomena poznavanje rastlinske vrste, njenih anatomskih in morfoloških značilnosti, fizioloških prilagoditev na sušo, biokemijski odziv na stresne dejavnike in s tem vpliv na kakovost plodov in olja. Poleg tega je potrebno tudi poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na pridelovalne sposobnosti oljk, kot so lastnosti tal s svojimi vodno zadrževalnimi sposobnostmi ter dostopna voda v tleh. Ob skrbnem upoštevanju potreb rastline in okoljskih razmer z ustreznim delovanjem namakalnega sistema lahko dosežemo usklajeno razmerje med kakovostjo in količino pridelka o hkratnem varovanju potencialov naravnih virov.
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 471
 Celotno besedilo (8,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Višina odškodnine zaradi škode na travni ruši poškodovani od divjih prašičevEgon Rebec, Ida Štoka, Anka Poženel, Tatjana Pevec, Milena Štolfa, Marjan Dolenšek, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdarstvo, kmetijstvo, divje živali, divji prašiči, škoda, odškodnina, izračun
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 1007; Prenosov: 303
Celotno besedilo (747,20 KB) |
14. Poročilo 2020 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvuMaja Podgornik, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Elizabeta Bonin, Janko Brajnik, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasja Juretič, Matjaž Prinčič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Milena Bučar-Miklavčič, 2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2020 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrane morfološke in agronomske lastnosti ter značilnosti oljčnega olja sort 'Buga', 'Črnica' in 'Drobnica', Maurino, Arbequina, Leccione, Itrana, Leccio del corno in 'Štorta' za opazovanja v letu 2019. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter. V poročilu so zbrani podatki tehnoloških poskusov pridelave in predelave; parametri, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2020.%Ključne besede: oljkarstvo, oljka, oljčno olje, tehnologija pridelave, ocena letnika, introdukcija, selekcija
Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2021; Ogledov: 1061; Prenosov: 516
Celotno besedilo (8,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Temporal changes in the epidemiology, management, and outcome from acute respiratory distress syndrome in European intensive care units : a comparison of two large cohortsYasser Sakr, Bruno François, Jordi Solé-Violan, Katarzyna Kotfis, Ulrich Jaschinski, Angel Estella, Marc Leone, Stephan M. Jakob, Xavier Wittebole, Luis E. Fontes, Viktorija Tomič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Mortality rates for patients with ARDS remain high. We assessed temporal changes in the epidemiology and management of ARDS patients requiring invasive mechanical ventilation in European ICUs. We also investigated the association between ventilatory settings and outcome in these patients. Methods. This was a post hoc analysis of two cohorts of adult ICU patients admitted between May 1–15, 2002 (SOAP study, n = 3147), and May 8–18, 2012 (ICON audit, n = 4601 admitted to ICUs in the same 24 countries as the SOAP study). ARDS was defined retrospectively using the Berlin definitions. Values of tidal volume, PEEP, plateau pressure, and FiO2 corresponding to the most abnormal value of arterial PO2 were recorded prospectively every 24 h. In both studies, patients were followed for outcome until death, hospital discharge or for 60 days. Results. The frequency of ARDS requiring mechanical ventilation during the ICU stay was similar in SOAP and ICON (327[10.4%] vs. 494[10.7%], p = 0.793). The diagnosis of ARDS was established at a median of 3 (IQ: 1–7) days after admission in SOAP and 2 (1–6) days in ICON. Within 24 h of diagnosis, ARDS was mild in 244 (29.7%), moderate in 388 (47.3%), and severe in 189 (23.0%) patients. In patients with ARDS, tidal volumes were lower in the later (ICON) than in the earlier (SOAP) cohort. Plateau and driving pressures were also lower in ICON than in SOAP. ICU (134[41.1%] vs 179[36.9%]) and hospital (151[46.2%] vs 212[44.4%]) mortality rates in patients with ARDS were similar in SOAP and ICON. High plateau pressure (> 29 cmH2O) and driving pressure (> 14 cmH2O) on the first day of mechanical ventilation but not tidal volume (> 8 ml/kg predicted body weight [PBW]) were independently associated with a higher risk of in-hospital death. Conclusion. The frequency of and outcome from ARDS remained relatively stable between 2002 and 2012. Plateau pressure > 29 cmH2O and driving pressure > 14 cmH2O on the first day of mechanical ventilation but not tidal volume > 8 ml/kg PBW were independently associated with a higher risk of death. These data highlight the continued burden of ARDS and provide hypothesis-generating data for the design of future studies.
Ključne besede: respiratory insufficiency, artificial respiration, tidal volume, airway pressures, driving pressure
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 1200; Prenosov: 555
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavilNada Rotovnik-Kozjek, Tajda Božič, Katja Kogovšek, Borut Štabuc, Laura Petrica, Karla Berlec, Nataša Puzić Ravnjak, Erik Brecelj, Aleš Tomažič, Sanela Banović, Rada Franko, Milena Kovač-Blaž, Janez Breznik, Davorin Ćeranić, David Drobne, Mojca Gašperin, Tomaž Jurca, Maja Ebert Moltara, Rado Janša, Marjana Turk Jerovšek, Taja Jordan, Tina Kamhi, Primož Karner, Milena Kerin-Povšič, Neža Majdič, Denis Mlakar-Mastnak, Andreja Ocepek, Tadeja Pintar, Stojan Potrč, Nataša Smrekar, Monika Sonc, Maja Šeruga, Petra Tavčar, Igor Virant, 2021, strokovni članek Ključne besede: kronična odpoved prebavil, zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1333; Prenosov: 359
Celotno besedilo (135,03 KB) |
17. Poročilo 2019 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvuMaja Podgornik, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Elizabeta Bonin, Janko Brajnik, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasja Juretič, Matjaž Prinčič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Milena Bučar-Miklavčič, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2019 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrane morfološke in agronomske lastnosti ter značilnosti oljčnega olja sort "Buga", "Črnica" in "Drobnica", "Maurino", "Arbequina", "Leccione", "Itrana", "Leccio del corno" in "Štorta" za opazovanja v letu 2019. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter. V poročilu so zbrani tudi podatki tehnološkega poskusa preverjanja učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev pri zatiranju oljčnega molja ter parametri, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2019.
Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 500
Celotno besedilo (6,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Leccione : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Leccione je italijanska sorta, ki izvira iz pokrajine Pistoia (Provincia di Pistoia) v bližini Firenc. Prisotna je tudi v drugih predelih Italije. V Sloveniji se uvršča med tuje sorte. Drevo sorte Leccione je srednje bujno in razširjeno. Sorto lahko spoznamo po velikih listih. Sorta je delno samooplodna, vendar se bolje obnese v mešanih nasadih. Cveti istočasno s sorto Frantoio. Najboljši opraševalec je sorta Morchiaio, medtem ko je s sorto Leccino nekompatibilna (medsebojno neskladna).
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 584
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Arbequina : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Arbequina je v Kataloniji poznana kot sorta, odporna na mraz. Zelo je cenjena zaradi visoke in redne rodnosti. V primerjavi z našimi glavnimi sortami je sicer nekoliko bolj občutljiva na nizke temperature, vendar je hkrati sorta, ki tudi v naših razmerah zelo zgodaj stopi v rodnost in daje redne in velike pridelke.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 551
Celotno besedilo (1,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Buga : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Buga je že dolgo razširjena na območju Istre, tako da jo pojmujemo kot domačo sorto. Sorta Buga je v prvih letih počasnejše rasti, v polni rodnosti pa je šibka do srednje bujna, z lepo, gosto krošnjo. Za dobro rodnost potrebuje opraševalne sorte, čeprav je v posameznih letih zaznati boljšo samooploditev od ostalih domačih sort in udomačenih sort z izjemo sorte Istrska belica. Značilna zanjo je izmenična rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 575
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
