Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Milan Šernek) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danes
Andreja Goršek, Andreja Kutnar, Milan Šernek, Doroteja Vnučec, 2017

Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
DiRROS - Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 2360; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (551,73 KB)

2.
Influence of drying temperature on properties of wood surfaces
Milan Šernek, 2002

Povzetek: This article deals with modifications of wood surface properties induced by different drying temperatures. The aim of the study was chemical and physical characterization of a wood surface concerning low and high temperature exposure. Additionally, the correlation between the chemical composition of a wood surface and its wetting capacity were investigated. X-ray photoelectron spectroscopy and contact angle measurements were conducted. Two wood species, yellow poplar (Liriodendron tulipifera) and southern pine (Pinus taeda) were studied. The results showed that the percentage of carbon increased with drying temperature, and consequently, the percentage of oxygen decreased. The samples exposed to high drying temperatures indicated a higher content of extractives on the wood surface. These samples exhibited the highest contact angle and the lowest wettability
Ključne besede: površina lesa, sušenje, kontaktni kot, rentgenska fotoelektronska spektroskopija, omočitev, ekstraktivne snovi, wood surface, drying, contact angle, XPS, wettability, extractives
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1093; Prenosov: 152
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1018; Prenosov: 162
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Densification of wood
Andreja Kutnar, Milan Šernek, 2007

Povzetek: The paper treats the processes involved in wood densification and provides a summary of the state-of-the-art, as presented in the literature, with regard to densification as achieved by compression, accompanied by some form of hydrothermal treatment. The viscoelastic nature of wood is discussed, togetherwith its thermal softening and typical stress-strain relationships. The properties of densified wood products depend, apart from processing parameters, on various anatomical features such as density, the percentage of late wood material, ray volume and the loading direction. The problems associated with wood stabilization after densification are also treated. Relevant examples of wood densification from fundamental research, and the results of applied studies significant for everyday practice, are presented. Aspecial focus is given on the process of viscoelastic thermal compression (VTC) of wood.
Ključne besede: wood, densification, softening, transverse compression, viscoelasticity, glass transition temperature
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 923; Prenosov: 151
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razpoložljivost virov taninov in ligninov za celostno zamenjavo sintetičnih lepil za les v evropskem prostoru
Milan Šernek, Igor Potočnik, Jaša Saražin, 2020

Povzetek: Svetovna poraba fosilnih goriv se vsako leto veča, s tem pa se veča tudi težnja po njihovi zamenjavi z obnovljivimi viri. Lesna biomasa zaradi svoje sestave lahko nadomešča fosilna goriva tako na področju energentov kot tudi na področju surovin za proizvodnjo materialov. Ugotovljeno je bilo, da je poraba lesne biomase za proizvodnjo materialov bolj smiselna. Ocenjeno je bilo, da se v Evropi za proizvodnjo lesnih plošč proizvede približno pet milijonov ton lepil, med katerimi so najpogostejša sintetična na osnovi formaldehida. Ker le-ta obremenjuje okolje in je zdravju škodljiv, je iskanje okoljsko primernejših alternativ predmet raziskav že nekaj desetletij. Tanini in lignini, kot najizdatnejši obnovljivi viri polifenolnih spojin, so primerni za uporabo v lepilih za les. Bolj reaktivni tanini so primerni kot glavna komponenta lepila, lignini pa predvsem kot dodatek lepilom. Zato je cilj tega prispevka odgovoriti na naslednji hipotezi: hipoteza 1 predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina za izdelavo lepil z 90 % deležem tanina glede na suho snov lepila, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina in lignina za izdelavo lepil s 45 % tanina in 45 % lignina, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 1 je bila zavrnjena, saj je bilo ocenjeno, da bi z razpoložljivimi tanini lahko zagotovili le približno 70 % potreb po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa je bila v celoti potrjena. Če bi za proizvodnjo biolepil izkoristili tanine, ki jih trenutno večinoma sežgejo s skorjo evropskih iglavcev, ter lignine, ki jih sežgejo kot stranski produkti papirne industrije, bi lahko količinsko v celoti nadomestili zdaj uporabljana sintetična lepila.
Ključne besede: biolepila, tanin, lignin, posek, lesni ostanki, lesni kompoziti
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (164,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh