211. |
212. Vloga interferona pri zdravljenju kožnih limfomovMateja Dolenc-Voljč, 2010, strokovni članek Povzetek: Interferon alfa se že mnogo let uspešno uporablja za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov in je za to bolezen še vedno nepogrešljivo zdravilo. Pri kožnih limfomih izkoriščamo predvsem njegovo antiproliferativno in imunomodulatorno delovanje. V sodobnih smernicah za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov je zdravilo izbire v stadijih IIB in III, kjer se pogosto uporablja v kombinaciji s sistemsko PUVA ali s sistemskim retinoidom. V monoterapiji se priporoča v stadijih IA do IIA, kadar so izčrpane lokalne možnosti zdravljenja. Kot vzdrževalno zdravljenje v manjših odmerkih pomembno podaljša remisijo. Režim zdravljenja prilagajamo individualno, glede na stadij bolezni, razširjenost kožnih sprememb in bolnikovo odzivnost na zdravilo. Zdravljenje je povezano z nekaterimi akutnimi in kroničnimi neželenimi sopojavi, ki so pogostejši pri večjih odmerkih, vendar so predvidljivi in praviloma reverzibilni. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2616; Prenosov: 665 Celotno besedilo (115,16 KB) |
213. Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove nalogeTina Škerl, Anja Meden Boltežar, Mateja Krajc, Vaneja Velenik, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom. Ključne besede: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 3594; Prenosov: 932 Celotno besedilo (468,91 KB) |
214. Obsevanje v globokem zadržanem vdihu po operaciji raka dojkMateja Steinacher, Ivica Ratoša, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rak dojk ima visoko incidenco in prevalenco. Dolgoročno vzročno specifično preživetje bolnic z rakom dojk se je v zadnjih desetletjih izboljšalo predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja, naprednih kirurških tehnik, sistemske terapije in novih tehnik obsevanja. Zaradi večjega deleža obsevanih bolnic in daljšega preživetja je več bolnic izpostavljenih tveganju za razvoj poznih neželenih učinkov zdravljenja. Za večino obsevanih bolnic je dobrobit obsevanja z zmanjšanim tveganjem ponovitve bolezni veliko večja od tveganja za razvoj poznih srčno-žilnih zapletov, katerih kumulativna incidenca se povečuje z vsako dodatno prejeto dozo na srce. Preprečevanje poznih okvar srca postaja pomemben del celostne obravnave bolnic z rakom dojk. Ob načrtovanju zdravljenja ocenjujemo koristi dopolnilnega obsevanja in možna tveganja za pojav neželenih učinkov za vsako posamezno bolnico: upoštevamo dozno-volumske parametre obsevalnega načrta in individualne že obstoječe dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, saj prisotnost le teh napoveduje višje absolutno tveganje za pozno okvaro srca. Moderne obsevalne tehnike imajo vedno večji pomen, saj omogočajo izboljšanje dozno-volumskih parametrov obsevalnih načrtov. Obsevanje v globokem zadržanem vdihu v primerjavi s standardnim obsevanjem značilno zniža povprečno prejeto dozo ionizirajočega sevanja na srce, pljuča in jetra, ob sicer nespremenjeni obsevalni dozi, na planirni tarčni volumen v prsnem košu. Pri globokem vdihu trebušna prepona odmakne srce posteriorno, medialno in inferiorno: stran od stene prsnega koša. Obsevanje v globokem vdihu je priporočeno za vse bolnice, pri katerih obstaja indikacija za obsevanje po ohranitveni operaciji ali mastektomiji zaradi raka leve dojke z ali brez sočasnega obsevanja regionalnih bezgavk, v primeru neugodne anatomije in ko so po operaciji raka desne dojke v obsevalno polje zajete tudi parasternalne bezgavke. V prispevku je opisana nova metoda obsevanja - obsevanje v globokem zadržanem vdihu. Ključne besede: rak dojke, radioterapija, obsevanje v globokem zadržanem vdihu, pooperativno obsevanje Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4652; Prenosov: 898 Celotno besedilo (557,86 KB) |
215. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4269; Prenosov: 1104 Celotno besedilo (1,10 MB) |
216. |
217. Vegetacijske, talne in hidrološke razmere ter spremljanje stanja gozdov v GGE Osankarica na Pohorju : (5. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor)Lado Kutnar, Urša Vilhar, Mihej Urbančič, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: gozdovi, vegetacija, hidrologija, tla, pedologija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3008; Prenosov: 734 Celotno besedilo (7,34 MB) |
218. |
219. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službeLado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: rastišča, vegetacija, Dravsko polje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3032; Prenosov: 748 Celotno besedilo (3,21 MB) |
220. Talne in vegetacijske razmere na območju GGE LešjeMateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: tla, vegetacija, Lešje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3041; Prenosov: 776 Celotno besedilo (3,15 MB) |