431. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajiniMarko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Ključne besede: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4304; Prenosov: 1839
 Celotno besedilo (628,43 KB) |
432. Mrtvo drevje v pragozdu PečkaMarko Debeljak, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava mrtvo drevje in njegove ostanke na raziskovalnih ploskvah pragozda Pečka na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum. Obravnava štiri razpadne stadije: panje, gomile, ležeče ostanke, stoječa mrtva drevesa in njihove ostanke. Razpadne stadije smo opisali in določili izračun njihovega volumna. Razpadne stadije smo primerjali med seboj, ugotovili zakonitosti oblike razpada za bukev in jelko ter izvedli količinsko primerjavo z živim drevjem naraziskovalni povr{ini. Rezultati raziskave nakazujejo izredno pomembnost prisotnosti mrtvega drevja za vzdrževanje evolucijsko dosežene kompleksnosti gozdnega ekosistema, tudi v razmerah, ko v gozdu prevladujejo navidezni procesi razgradnje sestoja.
Ključne besede: pragozd, Pečka, mrtvo drevje, razpadni stadij, Abieti-Fagetum dinaricum, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4269; Prenosov: 1867
Celotno besedilo (894,07 KB) |
433. Asociacija carici sempervirentis-Pinetum nigraea (Accetto 1996) Accetto 1999 nom.nov. v Sloveniji (ob stoletnici rojstva prvega slovenskega fitocenologa univ. prof. Gabrijela Tomažiča)Marko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je avtor opisal asociacijo Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, ki uspeva v strmih osojnih legah gorskega sveta nad dolino zgornje Kolpe na Kočevskem (S Slovenija). Njene značilnice in razlikovalnice so Carex sempervirens, Globularia nudicaulis, Aquilegia nigricans, Adenophora liliifolia in Sesleria kalnikensis. Asociacijo ~leni v dve subasociaciji: -salicetosum appendiculatae subass. nova in -gentianetosum symphyandrae subass. nova. Primerjava našega črnega borovja z drugimi črnimi borovji v jugovzhodnoalpskem in dinarskem gorskem svetu z analizo podrobnejše floristične, fitosociološke in geoelementne sestave ter analizo spektra bioloških oblik je pokazala, da se, kljub nekaterim podobnostim, od njih floristično in ekološko dobro loči. Asociacija je dolgotrajna, prehodna razvojna stopnja progresivnega sukcesijskega niza. Med seboj se floristično in ekološko dobro ločijo tudi druga primerjana črna borovja, najbolj črna borovja z južnih Dinaridov, ki jih uvrščamo v podzvezo Sorbo umbellatae-Ostryenion carpinifoliae (Fukarek 1969) Accetto 1999.
Ključne besede: črni bor, samoniklo drevje, črno borovje, Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, vegetacija, Kočevsko
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4440; Prenosov: 1866
Celotno besedilo (1,88 MB) |
434. Etanolamin v zaščitenem lesuMiha Humar, Marko Petrič, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaščita lesa je, kljub poostrenim okoljevarstvenim zahtevam, še vedno nujno potrebna in ekonomsko upravičena. Zaradi dobrih fungicidnih lastnosti se za impregnacijo lesa množično uporablja tudi bakrove spojine. Ker se dokaj slabo vežejo v les, se iz njega izpirajo. V kombinaciji s kromom pa se baker v lesu dobro fiksira. V zadnjem času so v mnogih državah omejili uporabo kromovih soli, oziroma jih nameravajo prepovedati. Strokovnjaki zato za fiksacijo bakra iščejo druge spojine. Kot primerni in potencialno uporabni so se izkazaliamini. Raziskovali smo interakcije med bakrovimi pripravki z etanolaminom (C2H7NO, 2-aminoetanol) in komponentami lesa. Opazili smo, da etanolamin z lesom reagira. Z metodo nihajne spektroskopije (FTIR) smo opazilispremembe na skupinah lignina in polioz. Razvili smo tudi metodo, kjer reagent z barvno reakcijo dokaže prisotnost etanolamina v lesu.
Ključne besede: zaščita lesaq, etanolamin, fiksacija etanolamina, barvna reakcija, FTIR, zaščiteni les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4418; Prenosov: 1837
Celotno besedilo (748,24 KB) |
435. Obnova, rast in razvoj naravnih sestojev črnega bora (Pinus nigra arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiscih Zahodne BosneDušan Mlinšek, Marko Accetto, 1977, ni določena Ključne besede: gozdarstvo, Bosna, črni bor, ekologija, obnova, Pinus nigra Arnold
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2929; Prenosov: 727
Celotno besedilo (3,49 MB) |
436. |
437. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkovMarko Kovač, Mitja Skudnik, Anže Japelj, Špela Planinšek, Saša Vochl, Franc Batič, Damijana Kastelec, Dušan Jurc, Maja Jurc, Primož Simončič, Milan Kobal, 2014, strokovna monografija Ključne besede: gozdarstvo, statistični modeli, poškodbe gozdov, inventura gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3434; Prenosov: 950
Celotno besedilo (12,77 MB) |
438. |
439. |
440. |
