411. Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarjaMarko Accetto, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: V srednjem porečju Iške, to je na levem bregu Iškega vintgarja (dinarsko fitogeografsko območje, površina raziskanega območja 170,3 ha), smo med letoma 2008 in 2013 po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi preučevali in v letu 2013 kartirali gozdno vegetacijo, ki je dotlej podrobno še niso ne preučili ne kartirali. Na osnovi analiz in primerjav številnih analitičnih in sinteznih preglednic vegetacije [tudi s pomočjo matematično-statističnih metod (Podani, 2001)], smo določili naslednje sintaksone: Primulo carniolicae-Pinetum nigrae, Fraxino orni-Pinetum nigrae var. geogr. Primula carniolica rhododendretosum hirsuti var. Laserpitium krapfii, Thymo praecocis-Pinetum nigrae s. lat., Querco-Ostryetum carpinifoliae s. lat., Carici sempervirentis-Ostryetum carpinifoliae, Omphalodo-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat., Hacquetio epipactis-Fagetum, Arunco-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Ostryo carpinifoliae-Fagetum s. lat, Ostryo carpinifoliae-Piceetum in druge negozdne fitocenoze. Večino navedenih sintaksonov smo členili še na nižje sintaksonomske enote. Izsledki vegetacijskih preučevanj kažejo na izredno vegetacijsko in ekološko pisanost levega brega Iškega vintgarja, ki mu v bližnji in daljni okolici ne najdemo primerjave.
Ključne besede: vegetacija, ekologija, Iški vintgar, dinarsko fitogeografsko območje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4363; Prenosov: 2229
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
412. Localities and sites of the Southeastern-Alpine endemic species Spiraea decumbens Koch in Breginjski kot (Northwestern Slovenia)Marko Pavlin, Robert Brus, Igor Dakskobler, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: The eastern distribution limit of Spiraea decumbens s. str. is in Breginjski Kot (northwestern Slovenia), where we recorded 49 localities of this eastern-Alpine endemic plant species. We determined two new localities in a new quadrant (9746/4) on riparian rocks of the Nadiža River under Mt. Mija at Kozja Peč, which is currently the southeasternmost point of its entire distribution area. We conducted a phytosociological survey of 26 localities. This endemic occurs in dolomite rock crevices in stands classified within the association Spiraeo-Potentilletum caulescentis. On dolomite screes and torrential fens it is found to dominate on small areas in the successional stages, classified into the provisional association Aquilegio einseleanea-Spiraeetum decumbentis (alliance Petasition paradoxi) and into the new association Spiraeo decumbentis-Seslerietum calcariae (alliance Caricion austroalpinae). These stages are gradually becoming overgrown with thermophilous deciduous trees, and in one of the relevés we found the studied species in an open hop hornbeam stand classified into the association Fraxino orni-Ostryetum. Its populations are vital and unthreatened, except in the two new localities under Mt. Mija, which call for special protection due to their small size and a possibility of being backfilled with gravel.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4376; Prenosov: 2345
Celotno besedilo (1,79 MB) |
413. Vpliv glivnih in rastlinskih sekundarnih metabolitov na verižno reakcijo s polimerazo (PCR)Nejc Thaler, Marko Bajc, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Sekundarni metaboliti so organske spojine, ki jih najdemo pri glivah in rastlinah, kjer imajo vlogo obrambnih in signalnih molekul ali zagotavljajo druge selekcijske prednosti, niso pa neposredno vpleteni v rast, razvoj in razmnoževanje organizma. Pri delu s tehnikami DNA so pogosto ravno sekundarni metaboliti tisti, ki posredno ali neposredno vplivajo na uspešnost verižne reakcije s polimerazo (PCR) ali reverezno transkriptazo, in sicer tako, da otežujejo celično lizo, povzročajo razpad nukleinskih kislin ali neposredno ovirajo delovanje encima polimeraze pri pomnoževanju tarčne DNK. Glavna ovira pri aplikaciji tehnike PCR v rutinski diagnostiki je priprava visoko kvalitetne DNA brez inhibitorjev. Še posebej to velja pri izolaciji DNA iz lesnatih rastlin (Minafra in sod., 1992) in vzorcev tal (Tsai in Olson, 1991). Večina standardnih postopkov izolacije nukleinskih kislin ne odstrani rastlinskih polisaharidov in polifenolnih komponent, ki imajo lahko neposreden vpliv na pomnoževanje s PCR (Demeke in Adams, 1992). Poskusi za premostitev tovrstnih ovir vključujejo bolj dovršene metode za izolacijo nukleinskih kislin in PCR, ki vključujejo uporabo pospeševalcev PCR za odstranitev ali zmanjšanje vpliva inhibitorjev PCR. Ta pregled je osredotočen na pristope za odstranitev ali zmanjšanje vplivov rastlinskih in glivnih sekundarnih metabolitov iz vzorcev tal, različnih rastlinskih tkiv in razkrojenega lesa zaradi pomena tovrstnih raziskav za gozdarstvo in lesarstvo.
Ključne besede: sekundarni metaboliti, izolacija DNA, pomnoževanje DNA, verižna reakcija, polimeraza, PCR
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5017; Prenosov: 2289
Celotno besedilo (685,41 KB) |
414. Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju IškeMarko Accetto, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Between 2005 and 2009 and especially in 2011 and 2012, we studied the flora and partly vegetation of the Zala Gorge (Dinaric phytogeographical region, research area 403.2 ha). We divided the area under discussion into 40 units. We recorded all present taxa in each of them during different seasons. The results of floristic observations are shown by units, altitudinal belts and stream banks. We tested both floristic and ecological similarities between units by mathematicalstatistical methods. After analysis of groups of phytosociologic, chorological and plant life forms, we tested their density statistically by altitudinal belts and stream banks. Altogether, we recorded 503 taxa, 122 (24 %) of which were observed for the first time. The particularities of the Zala Gorge's flora are three endemic taxa, the long-known endemic species Primula carniolica now listed in Annexes II and IV of the EU FFH Directive, rare endemic species Scabiosa hladnikiana and recently described stenoendemic taxon Heliosperma veselskyi subsp. iskense, numerous Alpine, southeast-Alpine-Illyrian, southeast-European and other protected and threatened taxa. The results of the floristic and partly vegetation investigations show unique floristic and vegetational diversity of the Zala Gorge, which is distinguished floristically and ecologically from the recently described Iški vintgar. The new described syntaxa are: Scabioso hladnikianae Caricetum sempervirentis, Valeriano saxatilis-Molinietum arundinaceae, Omphalodo-Fagetum aretosum maculatae, -luzuletosum luzuloidis, -mercurialetosum perennis with variants Festuca altissima, Hordelymus europaeus and Ctenidium molluscum, -homogynetosum sylvestris, -cardaminetosum pentaphylli with variants Fraxinus excelsior and Geranium nodosum, Ostryo carpinifoliae-Piceetum and Bazzanio-Abietetum huperzietosum selaginis.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4084; Prenosov: 1733
Celotno besedilo (3,80 MB) |
415. Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronihInes Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata.
Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4892; Prenosov: 1993
Celotno besedilo (1,11 MB) |
416. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta SlovenijeMarko Accetto, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstihostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje floristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fitocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta.
Ključne besede: flora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3868; Prenosov: 1804
Celotno besedilo (3,79 MB) |
417. Vpliv umetno pospešenega staranja na lastnosti površinskih premazov na nemodificiranem in na modificiranem lesuMiro Tomažič, Matjaž Pavlič, Borut Kričej, Primož Štefe, Marko Petrič, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za zunanjo uporabo se v svetu namesto naravnega lesa uvaja uporaba modificiranega lesa, ki je dimenzijsko stabilnejši. V literaturi pa je še vedno zelo malo podatkov o sistemih modificiran les - površinski premaz. Zato je bil cilj naše raziskave preučiti lastnosti premazov za zunanjo uporabo na termično modificiranem lesu rdečega bora in nekaterih drugih lesnih substratih. Izvedli smo umetno pospešeno staranje nepremazanih in premazanih vzorcev ter ugotavljali vplive tega postopka na lastnosti, kot so oprijemnost premaza, barva, sijaj, kontaktni kot za vodo ter prepustnost premaza za vodno paro in tekočo vodo. Ugotovili smo, da je sistem "termično modificiran rdeči bor - premaz" primerljiv s sistemom "nemodificiran les - premaz".
Ključne besede: termična modifikacija, premazi, umetno staranje, pospešeno staranje, oprijemnost, barva, sijaj, kontaktni kot
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4712; Prenosov: 1928
Celotno besedilo (407,99 KB) |
418. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2984; Prenosov: 815
Celotno besedilo (9,78 MB) |
419. Manual for inventory of selected forest habitat types 91E0 and 91F0 along Mura riverMarko Kovač, Boštjan Mali, Jure Žlogar, Špela Planinšek, Saša Vochl, Alison Irene Shimer, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3228; Prenosov: 708
Celotno besedilo (9,97 MB) |
420. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3209; Prenosov: 1196
Celotno besedilo (46,37 MB) |
