Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Maksimiljan Kadivec) .

1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zagotavljanje kakovosti v slikovni diagnostiki dojke
Maksimiljan Kadivec, 1999, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 150; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (34,88 KB)

3.
4. mednarodna mamografska šola
2004, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: radiologija, dojka, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 139; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (13,14 MB)

4.
Slikanje dojke in kontrola kakovosti
2001, strokovna monografija

Ključne besede: radiologija, dojka, kontrola kakovosti, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

5.
Zagotavljanje kakovosti v slikovni diagnostiki dojke
1999, strokovna monografija

Ključne besede: diagnostika, ultrazvok, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

6.
Šola mamografske diagnostike
1998, strokovna monografija

Ključne besede: dojke, rak (medicina), patologija, diagnostika, rentgenska diagnostika, mamografija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 186; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (7,11 MB)

7.
Bolečina pri mamografiji
Zvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (746,54 KB)

8.
Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojke
Maja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 141; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (572,41 KB)

9.
Presejanje za odkrivanje raka dojk
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 130; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (639,35 KB)

10.
Mamografski videz normalne dojke
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh