151. Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja : zaključno poročilo projekta št. V4-0438-01Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Andrej Martinčič, Matjaž Čater, Polona Kalan, Igor Smolej, Primož Simončič, 2004, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdni ekosistem, biotska raznovrstnost, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi, ekologija rastlin, barja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3352; Prenosov: 1058 Celotno besedilo (21,45 MB) |
152. Digitalizacija gozdnovegetacijske karte Slovenije v M 1:100.000 : elaboratIrena Tavčar, Lado Kutnar, Anton Kralj, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdnovegetacijska karta, digitalni zapis, elektronski medij, CD-Rom, Biro za gozdarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3138; Prenosov: 782 Celotno besedilo (360,86 KB) |
153. Posodobitev fitocenoloških strokovnih podlag za uporabo v gozdarstvu s pripravo reprezentativnih objektov : elaboratLado Kutnar, Dušan Robič, Igor Smolej, 2003, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: fitocenologija, gozdna združba, sintaksa, gozdna vegetacija, obgozdna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2823; Prenosov: 742 Celotno besedilo (3,80 MB) |
154. |
155. Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v SlovenijiIvan Smole, Lado Kutnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vegetacija, rastišče, raziskovalna ploskev, hrast, Quercus sp., Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2993; Prenosov: 1286 Celotno besedilo (3,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
156. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3747; Prenosov: 994 Celotno besedilo (10,11 MB) |
157. Zaključno poročilo: UN - ECE/FAO temperate and boreal forest resources assessment 2000 for SloveniaMilan Hočevar, Leon Behin, Maja Jurc, Marko Kovač, Franc Ferlin, Lado Kutnar, Miran Čas, Gregor Božič, Mirko Medved, Andreja Ogulin, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozd, gozdarstvo, gozdna inventura, gozdno lastništvo, zdravstveno stanje, funkcija gozda, biološka pestrost, Slovenija, FAO projekt Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3262; Prenosov: 688 Celotno besedilo (6,73 MB) |
158. National Questionnaire - Slovenia : (Multi country report of forestry)Primož Simončič, Franc Ferlin, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Živan Veselič, Dragan Matijašič, Aleksander Golob, Maja Jurc, Lado Kutnar, Mirko Medved, Miran Čas, Gregor Božič, Andreja Ogulin, Jošt Jakša, 1998, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3445; Prenosov: 857 Celotno besedilo (3,43 MB) |
159. Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji : združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njoIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2016, strokovna monografija Ključne besede: grmovne združbe, gozdna meja, gorski gozdovi Objavljeno v DiRROS: 14.06.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 1953 Celotno besedilo (5,84 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
160. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog. Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4498; Prenosov: 906 Celotno besedilo (653,68 KB) |