Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: The capital and income breeding concept links energy resources used during reproduction to the timing of their acquisition. During reproduction, capital breeders rely on resources gained previously and accumulated for reproductive investment. By contrast, income breeders use mainly resources collected during the period of reproductive activity. Most commonly, this concept is applied to females; relatively few studies have considered males. Moreover, there has been little attention to the link between the capital-income divide and other aspects of mating strategy. We studied adult males of three wild ungulates with different levels of polygyny. A large dataset (4,264 red deer, 53,619 roe deer, and 13,537 Alpine chamois, respectively) was obtained during 2007-2017 in the whole territory of Slovenia and in the Trento province, Italy. During the rut, body mass loss of males in highly polygynous species was more than twice that of weakly polygynous species: on average, red deer stags lost 19.5%; chamois bucks 16.0%; and roe deer bucks 7.5% of their body mass. This indicates potential for a hitherto unrecognized link between the degree of intrasexual competition and the degree of capital mating. The variability in body mass at the end of the rut was clearly reduced in both highly polygynous species (from 15.1 to 9.4% in red deer, and from 12.5 to 10.5% in chamois), but did not change in roe deer. Finally, roe deer bucks had recovered body mass to that of the pre-rut period by just 2 months after the rut, while red deer stags did not manage to compensate the loss of weight until the end of the year. We suggest that, at least in ungulates, there is a link between the degree of polygyny and that of capital breeding. Males of capital and income breeders underwent body mass changes resulting from different reproductive investment during the rut. Capital breeders lost considerably more weight, and invested a variable amount of energy among individuals or among years, possibly to cope with different environmental or body conditions. In so doing, they ended the rut with poorer but more even condition among individuals.
Ključne besede: capital-income breeding, male reproductive investment, Capreolus capreolus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2020; Ogledov: 1348; Prenosov: 807
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2129; Prenosov: 574
Celotno besedilo (3,81 MB)

Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.10.2018; Ogledov: 5041; Prenosov: 1467
Celotno besedilo (12,57 MB)

Povzetek: V Evropi živi okrog 15 milijonov osebkov prostoživečih prežvekovalcev (s skupno biomaso 610.000 ton), ki pripadajo dvajsetim vrstam; med njimi je deset domorodnih (v Sloveniji: evropska srna/srnjad, navadni jelen/ jelenjad in gams) ter deset tujerodnih (pri nas: damjak, muflon in alpski kozorog). Čeprav so nekatere podvrste redke in ogrožene, se prostorska razširjenost in številčnost večine vrst prostoživečih parkljarjev (prežvekovalcev in divjega prašiča) v zadnjih desetletjih večata povsod v Evropi, posledica česar so številni izzivi in priložnosti pri upravljanju populacij. Kljub nekaterim konfliktom, kot je škoda na kmetijskih površinah, poškodbe (in tudi škoda) v gozdovih ter vedno več trkov z vozili, so prostoživeči parkljarji v številnih državah prepoznani kot pomemben obnovljiv naravni oz. ekonomski vir (visokokakovostna divjačina, lovni turizem), imajo pomembno nematerialno (kulturno, estetsko, rekreacijsko) vlogo, kot ključne vrste v kopenskih ekosistemih pa pomembno vplivajo na biotsko raznolikost in razvoj kopenskih ekosistemov. Med drugim nudijo naslednje pomembne ekosistemske usluge: ustvarjanje pestrejših habitatnih razmer in dolgoročno večanje biotske raznolikosti, vpliv na kroženje in prostorsko premeščanje hranil, razširjanje rastlinskih semen (zoohorija), so pa tudi pomemben prehranski vir za velike zveri in mrhovinarje. Zaradi naštetih vlog so pomembni okoljski inženirji in so integralni, nepogrešljiv del ekosistemov in tudi njihovega upravljanja. Prisotnost, razširjenost in številčnost prostoživečih parkljarjev/prežvekovalcev je zato treba razumeti kot priložnost in pomemben obnovljiv naravni vir, ne pa kot okoljske motnje, populacije pa je treba upravljati upoštevaje spreminjajoče se naravno ter družbeno okolje.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, prežvekovalci, navadni jelen, evropska srna, ekosistemska vloga, upravljanje populacij
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3583; Prenosov: 809
Celotno besedilo (166,72 KB)

Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3139; Prenosov: 869
Celotno besedilo (12,86 MB)