121. |
122. |
123. Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru PohorjaPeter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4396; Prenosov: 835
 Celotno besedilo (545,53 KB) |
124. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokoviGal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3584; Prenosov: 784
Celotno besedilo (436,78 KB) |
125. DendroTools : R package for studying linear and nonlinear responses between tree-rings and daily environmental dataJernej Jevšenak, Tom Levanič, izvirni znanstveni članek Povzetek: We introduce in this paper the dendroTools R package for studying the statistical relationships between tree-ring parameters and daily environmental data. The core function of the package is daily_response(), which works by sliding a moving window through daily environmental data and calculating statistical metrics with one or more tree ring proxies. Possible metrics are correlation coefficient, coefficient of determination and adjusted coeffi- cient of determination. In addition to linear regression, it is possible to use a nonlinear artificial neural network with the Bayesian regularization training algorithm (brnn). dendroTools provides the opportunity to use daily climate data and robust nonlinear functions for the analysis of climate-growth relationships. Models should thus be better adapted to the real (continuous) growth of trees and should gain in predictive capabilities. The dendroTools R package is freely available in the CRAN repository. The functionality of the package is demonstrated on two examples, one using a mean vessel area (MVA) chronology and one a traditional tree-ring width (TRW).
Ključne besede: dendroclimatology, daily climate data, running window, nonlinear modelling, tree-ring proxies, climate reconstruction
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3027; Prenosov: 1896
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
126. |
127. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4275; Prenosov: 1104
Celotno besedilo (1,10 MB) |
128. Uporaba metod strojnega učenja za preučevanje odnosov med značilnostmi branik in okoljemJernej Jevšenak, Sašo Džeroski, Tom Levanič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Različne študije so pokazale, da lahko z nelinearnimi metodami bolje opišemo (modeliramo) odnos med branikami in okoljem. V naši študiji smo primerjali (multiplo) linearno regresijo (MLR) in štiri nelinearne metode strojnega učenja: modelna drevesa (MT), ansambel bagging modelnih dreves (BMT), umetne nevronske mreže (ANN) in metodo naključnih gozdov (RF). Za primerjavo teh metod modeliranja smo uporabili štiri množice podatkov. Natančnost naučenih modelov smo ocenili z metodo 10-kratnega prečnega preverjanja (ang. 10-fold cross-validation) na naši množici in preverjanjem na dodatni testni množici. Na vseh množicah smo dobili boljše statistične kazalce za nelinearne metode s področja strojnega učenja, s katerimi lahko pojasnimo večji delež variance oz. dobimo manjšo napako. Nobena metoda se ni pokazala kot najboljša v vseh primerih, zato je smiselno predhodno primerjati več različnih metod in nato uporabiti najprimernejšo, npr. za rekonstrukcijo klime.
Ključne besede: strojno učenje, primerjava metod, dendroklimatologija, umetne nevronske mreže, modelna drevesa, ansambel modelnih dreves, naključni gozdovi, linearna regresija
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5369; Prenosov: 3315
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
129. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, ni določena Povzetek: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 27.12.2017; Ogledov: 4054; Prenosov: 885
Celotno besedilo (265,82 KB) |
130. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2016 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Saša Vochl, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2017; Ogledov: 3241; Prenosov: 1063
Celotno besedilo (8,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
