Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jasna But Hadžić) .

31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Obsevanje bolnic z eno do tremi pozitivnimi pazdušnimi bezgavkami po mastektomiji - da ali ne
Jasna But-Hadžić, Cvetka Bilban-Jakopin, 2010, strokovni članek

Povzetek: Obsevanje po modificirani radikalni mastektomiji (MRM) pri bolnicah z 1-3 pozitivnimi pazdušnimi bezgavkami je že vrsto let predmet strokovnih razprav. Kljub čedalje pogostejšim dokazom o dobrobiti obsevanja po MRM pri bolnicah s t. i. vmesnim tveganjem za lokalno ponovitev pa še vedno ostajajo številna protislovja in nerešena vprašanja o pomenu učinka izboljšane lokalne kontrole na preživetje, o posledicah pozne kardiotoksičnosti obsevanja ob uporabi sodobnih sistemskih zdravil ter o izbiri območja obsevanja in podskupin bolnic, primernih za obsevanje. Večina mednarodnih smernic in sporazumov svetuje obsevanje po MRM v podskupinah bolnic z 1-3 pozitivnimi pazdušnimi bezgavkami, s tehtnim premislekom med koristjo in tveganjem tega zdravljenja.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3268; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (136,78 KB)

32.
Rak dojke pri mladih ženskah in nosečnost
Marina Mencinger, Jasna But-Hadžić, 2014, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak dojke pri mladih bolnicah je redek pojav. Uspešno zdravljenje te bolezni omogoča večini mladih bolnic dolgo preživetje. Pomemben vidik kakovosti življenja je nedvomno ohranjanje plodnosti, posebno ob zavedanju, da je starost žensk ob prvem otroku vse višja. Mlade bolnice je zato treba že ob postavitvi diagnoze seznaniti z možnimi negativnimi vplivi zdravljenja na plodno sposobnost in jim ponuditi možnost svetovanja. Na ginekološko-onkološkem konziliju bolnicam ali paru med drugim predstavimo postopke za shranjevanje genetskega materiala pred pričetkom zdravljenja. V pričujočem prispevku predstavljamo in razpravljamo o novejših spoznanjih, ki povezujejo rak dojke ter nosečnost. Predstavljamo tudi zbrane podatke o nosečnostih pri zelo mladih bolnicah po zdravljenju raka dojke v Sloveniji.
Ključne besede: rak dojke, nosečnost, plodnost, mlade bolnice
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3413; Prenosov: 861
.pdf Celotno besedilo (440,71 KB)

33.
34.
Vpliv pooperativne radioterapije pri multimodalnem zdravljenju lokalnmo napredovalega raka dojke
Jasna But-Hadžić, Cvetka Bilban-Jakopin, 2008, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3074; Prenosov: 706
.pdf Celotno besedilo (240,99 KB)

35.
Pljučni rak v nosečnosti : prikaz primera
Ajra Šečerov Ermenc, Jasna But-Hadžić, 2007, kratki znanstveni prispevek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 12125; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (215,86 KB)

36.
Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnika
Jasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3405; Prenosov: 866
.pdf Celotno besedilo (417,38 KB)

37.
38.
39.
Radioterapija sekundarnih tumorjev jeter
Ivica Ratoša, Jasna But-Hadžić, 2017, strokovni članek

Povzetek: Sekundarni tumorji jeter, med njimi zasevki tumorjev gastrointestinalnega trakta, raka dojk in pljuč pogosto povzročajo simptome, ki niso obvladljivi s sistemskim zdravljenjem. V primeru difuznih jetrnih zasevkov lahko z obsevanjem celotnih jeter hitro, učinkovito in z majhnimi stroški dosežemo dobro paliacijo simptomov z blagimi neželenimi učinki. Ko je zasevkov manj in je tudi obseg bolezni v telesu manjši, lahko pri izbranih bolnikih z dodatnim lokalnim (ablativnim) zdravljenjem jetrnih zasevkov dosežemo izboljšanje časa do progresa bolezni in celokupnega preživetja. V nadaljevanju prispevka sta opisana radiacijska poškodba jeter in obsevanje jeter z različnimi radioterapevtskimi tehnikami, med katerimi izberemo najustreznejšo glede na obseg bolezni, velikost jetrnih zasevkov, simptome, laboratorijske izvide in stanje zmogljivosti bolnika.
Ključne besede: radioterapija, sekundarni tumorji jeter, paliativno obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4334; Prenosov: 913
.pdf Celotno besedilo (172,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh