61. Krščanstvo in marksizem : bližina in razlikeIgor Škamperle, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek pokaže bližino krščanstva in marksizma, ki se izraža v zavzemanju za svobodnega človeka in pravično družbo. Razlikujeta pa se pri pojmovanju človeške osebe in v razumevanju končne destinacije človeka, ki v krščanstvu ostaja odprta ter pomeni prestop v večno božjo ljubezen in poveličanje, za marksizem pa je ta vizija imanentna, omejena na predmetni svet in pravično družbo. Oba nazora prihajata v konflikt, ker nastopata kot vera, pri čemer želi krščanstvo spremeniti predvsem človeka, marksizem pa ves svet. Ključne besede: filozofija kulture, krščanstvo, marksizem Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 731; Prenosov: 385 Celotno besedilo (164,18 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
62. An early glacial maximum during the last glacial cycle on the northern Velebit Mt. (Croatia)Manja Žebre, Mehmet Akif Sarikaya, Uroš Stepišnik, Renato R. Colucci, Cengiz Yildirim, Attila Çiner, Adem Candaş, Igor Vlahović, Bruno Tomljenović, Bojan Matoš, Klaus M. Wilcken, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Comprehensive glacial Quaternary studies involving geochronological methods, modelling of ice topography with the support of field geomorphological and geological data in the Balkan Peninsula are relatively scarce, although there is evidence of past glaciations in several mountain ranges. Here, we present research on the extent and timing of past glaciations on the northern Velebit Mt. in coastal Croatia and inferences of the climate during that time. Based on geomorphological and sedimentological evidence and using cosmogenic 36Cl surface exposure dating of moraine boulders, we provide an empirical reconstruction of past glaciers and compare this with the Parallel Ice Sheet Model (PISM) simulations under different palaeoclimate forcings. The dating results show that the northern Velebit glaciers reached their maximum extent during the last glacial cycle before the global Last Glacial Maximum (LGM). Maximum ice extent likely correlates with Marine Isotope Stage 5–4, although the exact timing cannot be determined at this point due to poorly known site- and time-specific denudation rates. Empirical reconstruction of the maximum extent suggests that the area covered by glaciers was ~116 km2. The-best fit PISM simulation indicates that the most likely palaeoclimate scenario for the glaciers of this size to form is a cooling of ~8 °C and a 10% reduction in precipitation from present-day levels. However, the best-fit simulation does not correctly model all mapped ice margins when changes in climatological parameters are applied uniformly across the model domain, potentially reflecting a different palaeoprecipitation pattern to today. Ključne besede: Pleistocene, cosmogenic isotopes, glacial geomorphology, Dinarides, PISM Objavljeno v DiRROS: 04.03.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 252 Celotno besedilo (14,52 MB) |
63. Mnenje za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučniciMatjaž Turel, Natalija Edelbaher, Matjaž Fležar, Matevž Harlander, Peter Kecelj, Izidor Kern, Majda Kočar, Peter Kopač, Mitja Košnik, Robert Marčun, Igor Požek, Mirjana Rajer, Irena Šarc, Jurij Šorli, Dušanka Vidovič, Katarina Osolnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistem-skimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnice zdravljenje običajno še ni končano, zato je Združenje pulmologov Slovenije v želji po enotnem obravnavanju bolnikov s covidno pljučnico izdelalo mnenje za obravnavo in sledenje bolnikov po od-pustu iz bolnišnice. Zavedamo se, da ob novi bolezni ne gre za dokončno priporočilo, saj bodo nova spoznanja o covidni pljučnici zanesljivo zahtevala obnavljanje priporočil. Ključne besede: covid-19, mnenja, pljučnica, pulmologija, sistemski glukokortikoidi, covidna pljučnica Objavljeno v DiRROS: 15.12.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 208 Povezava na datoteko |
64. Vzroki propadanja lesne in pohištvene industrije v Sloveniji in predlogi za njeno ponovno rastIgor Milavec, 2015, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: lesnopredelovalna industrija, Slovenija, število zaposlenih, zaposlovanje, propadanje, izvedeni ukrepi, izboiljšanje stanje, dolgoročni razvoj Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 812; Prenosov: 296 Celotno besedilo (4,69 MB) |
65. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 294 Celotno besedilo (7,59 MB) |
66. |
67. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavilNada Rotovnik-Kozjek, Tajda Božič, Katja Kogovšek, Borut Štabuc, Laura Petrica, Karla Berlec, Nataša Puzić Ravnjak, Erik Brecelj, Aleš Tomažič, Sanela Banović, Rada Franko, Milena Kovač-Blaž, Janez Breznik, Davorin Ćeranić, David Drobne, Mojca Gašperin, Tomaž Jurca, Maja Ebert Moltara, Rado Janša, Marjana Turk Jerovšek, Taja Jordan, Tina Kamhi, Primož Karner, Milena Kerin-Povšič, Neža Majdič, Denis Mlakar-Mastnak, Andreja Ocepek, Tadeja Pintar, Stojan Potrč, Nataša Smrekar, Monika Sonc, Maja Šeruga, Petra Tavčar, Igor Virant, 2021, strokovni članek Ključne besede: kronična odpoved prebavil, zdravljenje, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1339; Prenosov: 360 Celotno besedilo (135,03 KB) |
68. Differences in reporting the ragweed pollen season using Google Trends across 15 countriesJean Bousquet, Ioana Agache, Uwe Berger, Karl-Christian Bergmann, Jean-Pierre Besancenot, Philippe J. Bousquet, Thomas Casale, Gennaro d'Amato, Igor Kaidashev, Musa Khaitov, Ralph Mösges, Kristof Nekam, Gabrielle L. Onorato, Davor Plavec, Aziz Sheikh, Michel Thibaudon, Robert Vautard, Mihaela Zidarn, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Background: Google Trends (GT) searches trends of specific queries in Google, which potentially reflect the real-life epidemiology of allergic rhinitis. We compared GT terms related to ragweed pollen allergy in American and European Union countries with a known ragweed pollen season. Our aim was to assess seasonality and the terms needed to perform the GT searches and to compare these during the spring and summer pollen seasons. Methods: We examined GT queries from January 1, 2011, to January 4, 2017. We included 15 countries with a known ragweed pollen season and used the standard 5-year GT graphs. We used the GT translation for all countries and the untranslated native terms for each country. Results: The results of "pollen," "ragweed," and "allergy" searches differed between countries, but "ragweed" was clearly identified in 12 of the 15 countries. There was considerable heterogeneity of findings when the GT translation was used. For Croatia, Hungary, Romania, Serbia, and Slovenia, the GT translation was inappropriate. The country patterns of "pollen," "hay fever," and "allergy" differed in 8 of the 11 countries with identified "ragweed" queries during the spring and the summer, indicating that the perception of tree and grass pollen allergy differs from that of ragweed pollen. Conclusions: To investigate ragweed pollen allergy using GT, the term "ragweed" as a plant is required and the translation of "ragweed" in the native language needed. Ključne besede: allergy and immunology, allergens, seasonal allergic rhinitis, rhinitis, pollen, ambrosia, Google Trends, hay fever Objavljeno v DiRROS: 20.11.2020; Ogledov: 1211; Prenosov: 261 Povezava na datoteko |
69. Pregled jelovih rastišč v SlovenijiIgor Dakskobler, Aleksander Marinšek, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje pregled jelovih rastišč na ozemlju Slovenije. Našteli in kratko opisali smo deset jelovih (bukovo-jelovih, smrekovo-jelovih) združb. Nekatere uspevajo na svežih do vlažnih, nevtrofilnih ali acidofilnih rastiščih podgorskega in gorskega pasu (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum, Polysticho setiferi-Abietetum), druge na zelo skalnatih karbonatnih ali silikatnih rastiščih z inicialnimi tlemi (npr. Ribeso alpini-Piceetum, Neckero-Abietetum, Calamagrostio-Abietetum, Paraleucobryo-Abietetum). Jelka ima pomembno ekološko, biotopsko in gospodarsko vlogo v nekaterih bukovih (jelovo-bukovih) združbah (npr. Omphalodo-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum, Anemono-Fagetum). Uspeva v večini smrekovih združb, v macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in alpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Rhododendretum hirusti). Ključne besede: gozdne združbe, bela jelka, Abies alba, jelovi gozdovi, fitocenologija, sintaksonomija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1470; Prenosov: 415 Celotno besedilo (675,63 KB) |
70. |