41. Predoperativno obsevanje medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy pri bolniku s karcinomom dankeFranc Anderluh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, karcinom danke, rak danke, medenica
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2954; Prenosov: 706
 Celotno besedilo (309,24 KB) |
42. |
43. Predoperativna radiokemoterapija pri bolnikih z neresektabilnim karcinomom želodcaAna Jeromen, Irena Oblak, Franc Anderluh, Vaneja Velenik, Marija Skoblar Vidmar, 2009, strokovni članek Povzetek: Osnovno zdravljenje karcinoma želodca je radikalna resekcija. Ob postavitvi diagnoze je bolezen neresktabilna pri približno 50 % bolnikov. Znano je, da predoperativna radiokemoterapija lahko zmanjša tumor, kar povečuje možnost radikalne resekcije in podaljša preživetje teh bolnikov. V Sloveniji smo pri bolnikih z neresektabilnim nemetastatskim karcinomom želodca predoperativno radiokemoterapijo uvedli leta 2006. Uporabljamo 3-dimenzionalno konformalno načrtovanje obsevanja z računalniško tomografijo ter sočasno kemoterapijo s 5-FU in cisplatinom. Do sedaj je omenjeno zdravljenje prejelo 36 bolnikov. 19 bolnikov je bilo operiranih. Pri 12 (63 %) je bila bolezen odstranjena v celoti, pri 3 (16 %) je bil prisoten mikroskopski ostanek (R1 resekcija), pri 4 (21 %) pa je bil opravljen le paliativni poseg. Podrobnejša analiza bo opravljena po zdravljenju večjega števila bolnikov.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3374; Prenosov: 766
Celotno besedilo (162,42 KB) |
44. |
45. |
46. Pogled zdravnika radioterapevta na zdravljenje raka požiralnikaFranc Anderluh, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Karcinom požiralnika je bolezen, katere incidenca po svetu narašča in katere prognoza je praviloma, kljub vsemu doseženemu napredku v onkologiji v zadnjih letih, še vedno slaba. V letu 2010 je bila objavljena revidirana, trenutno veljavna TNM klasifikacija za karcinome požiralnika, ki bolje upošteva naravni potek bolezni in biološke značilnosti ploščatoceličnih karcinomov v primerjavi z adenokarcinomi. Pri zdravljenju bolnikov s karcinomom požiralnika ima obsevanje pomembno vlogo, tako v sklopu predoperativnih zdravljenj kot (ob sočasni kemoterapiji) tudi pri neoperativnih načinih zdravljenja.
Ključne besede: radioterapija, rak požiralnika, radiologija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3066; Prenosov: 771
Celotno besedilo (393,71 KB) |
47. Smernice za obravnavo bolnikov s skvamoznoceličnim karcinomom analnega kanala in kože perinealno (analnega roba)Irena Oblak, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Marija Skoblar Vidmar, Jasna But-Hadžić, Erik Brecelj, Martina Reberšek, Franc Jelenc, Stojan Potrč, 2013, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), debelo črevo, danka
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3071; Prenosov: 860
Celotno besedilo (309,75 KB) |
48. |
49. |
50. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3108; Prenosov: 860
Celotno besedilo (1,29 MB) |
